Leta 2012 je umrl Trondr Nefas, zadnji preostali ustanovitveni član in idejni oče norveške black metal skupine Urgehal. Preden je Nefas zapustil ta svet, naj bi že imel napisanih šest skladb za svoj naslednji album, kar je po mojem tudi glavni razlog, da štiri leta po njegovi smrti poslušamo nov album pod zastavo Urgehal. Kitarist Enzifer in bobnar Uruz potemtakem nista imela več veliko dela, da sta ustvarila pričujoči celovečerec, saj vsebuje ta dejansko samo osem komadov plus intro in orgelski outro, medtem ko sta na posebni izdaji še dve priredbi. A kdo je prevzel vokale? Vokale in druge manjše vložke so prevzeli Nefasovi prijatelji in podporniki zasedbe, tako da album na koncu že skorajda izpade kot nekakšna častitev njegovega ustvarjanja. Pa si poglejmo, katere zvezde blackmetalskega podzemlja nastopajo na albumu:

01. Dødsrite (Intro)
02. The Iron Children (Nocturno Culto (DARKTHRONE) – vokal)
03. Blood of the Legion (M. Shax (ENDEZZMA) – vokal in besedilo/Byron Braidwood (MONUMENTOMB) – kitarski solo)
04. The Sulphur Black Haze (Hoest (TAAKE) – vokal)
05. Lord of Horns (Mannevond (KOLDBRANN) – vokal/M. Shax (ENDEZZMA) – besedilo/Malphas (ENDEZZMA in HAGL) – kitarski solo)
06. Norwegian Blood and Crystal Lakes (Niklas Kvarforth (SHINING) – vokal)
07. Thy Daemon Incarnate (Sorath Northgrove (BEASTCRAFT in VULTURE LORD) – vokal)
08. Endetid (Nattefrost (CARPATHIAN FOREST) – vokal in besedilo/Skyggen (TORTORUM) – kitarski solo)
09. Psychedelic Evil (Nag (TSJUDER) – vokal/Diabolus (VULTURE LORD) – kitarski solo) 10. Woe (L.F.F. (ANGST SKVADRON, TUSMØRKE, SHINING in THREE WINTERS) – klaviature)
11. Funeral Rites (SEPULTURA) (Bay Cortez (SADISTIC INTENT) – vokal in bas kitara/Rick Cortez (SADISTIC INTENT) – kitarski solo)
12. Twisted Mass of Burnt Decay (AUTOPSY) (R.M. (ANGST SKVADRON) – vokal)

Nekoliko manj za povedati pa je o glasbi sami, kajti v dobrem starem umazanem in neposrednem slogu diskografije iz hiše Urgehal se je rodil tudi tale zadnji plošček Aeons in Sodom. Tam nekje, kjer je Ikonoklast ostal, tam se nadaljuje tale stvaritev, ki razen zaključnega Woe (na orglah temelječ instrumental) ne ponuja nič novega, česar Urgehal ne bi že pokazali. Black metal, ki je na trenutke rockish, spet malo bolj heavy ali thrashy in včasih tudi deathmetalski, pač res ni nič novega. Zato ostaja samo še vprašanje, ali zadeva funkcionira. Jaz bi rekel, da kljub vsemu funkcionira. Čeprav je zvok na albumu že skorajda preveč čist za Urgehal, je še zmeraj album, ki bi ga poslušalec brez večjih težav pripisal njim. Poleg zvoka pa se bo morda našel še kdo (poleg mene), ki se bo obregnil ob vokal(e). Kako pa ne, ko jih je toliko različnih in nobeden ni Nefasov? Toda te okoliščine pač ni šlo spremeniti – tako ali pa sploh ne. Zato se naj tokrat poslovim z besedami preminulega, ki dodobra dopolnjujejo tole izdajo: »Come on, you fuckers! Come on! It's now or never! Fuck you all! We are URGEHAL and we are here to fucking destroy you!«