RECENZIJE

23. 3. 2020
Tulus - Old Old Death
Soulseller Records, 2020

Tulus so star black metal band iz Norveške. Band je bil ustanovljen v začetku 90-ih prejšnjega stoletja, natančneje leta 1991, njihov kultni prvenec z naslovom Pure Black Energy pa je bil izdan pet let kasneje. Tulus so torej začeli z delovanjem skupaj z drugimi bandi t. i. drugega vala black metala, katerega epicenter je bila ravno Norveška, in tako kot večina ostalih bandov tistega časa so tudi oni razvili povsem unikaten slog, ki ga ohranjajo še danes.

Old Old Death torej zveni tako, kot smo to od Tulus pričakovali, kar je – kot vedno – dobro in slabo hkrati. Dobro je zato, ker poslušalec ve, kaj dobi. In kaj je to? Deset mračnih, hladnih in groovy black metal komadov, ki vas bodo udarili kot kuga. Nič več in nič manj. In ravno slednje, tisto manj, je težava pri Old Old Death. Po skorajda treh dekadah delovanja sem kot dolgoletni bandov sledilec na njihovem šestem albumu pričakoval vsaj eno: več prepoznavnosti. Kot sem že zgoraj opisal, recenzirani album sicer zveni tipično za Tulus, a ker se je dotični projekt, sestavljen tudi iz članov bandov Khold in Sarke, z leti glasbeno približal ravno tem, tega muči ista zadeva kot njegovega predhodnika Olm og bitter. Poleg boljšega razločevanja od omenjenih bandov pa celovečercu Old Old Death ne bi škodil kakšen bolj izstopajoč komad. Album sicer ponuja relativno všečne komade, od katerih posamezni štrlijo iz povprečja zaradi uporabe klaviatur, bolj poudarjene bas kitare, kakšnega speedmetalskega riffa, srednjeveške folklorne melodije in še česa, a vsega naštetega je ravno dovolj za poobedek, nikakor pa ne more biti govora o glavni jedi, ki bi sladokusca dodobra nasitila.

Na tem mestu pa sem ostal dolžan še eno stvar. In sicer navedbo komadov, ki izstopajo. Začne se s Hel in šusom po speedmetalsko, ki poslušalca ob prvem poslušanju zavede o dejanskem nadaljevanju albuma. Sledi I havet hos Rån, najbolj groovy in rokerski komad, I hinmannens hånd na sredini albuma preseneti z uvodno clean kitaro, podobno epsko vzdušje pa se ponovi z zaključnim, najdaljšim in doomovsko najmočnejšim In Memoriam, ki spomni na vse, ki se jih človek želi spominjati.

Zaradi visoke mere podobnosti posameznih komadov se torej Old Old Death pridružuje albumom, ki zabavajo kot celota, medtem ko za pravi hit dejansko manjka nekaj več individualnosti.

SORODNE VSEBINE:
25. 5. 2015Mist - Inan' (EP) / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
3. 8. 2020
Taake / Deathcult - Jaertegn (split)
Recenzija
31. 7. 2020
Snøgg - Ritual of the Sun
Recenzija
29. 7. 2020
Children Of Bodom - Hexed
Recenzija
27. 7. 2020
Chaos Over Cosmos - The Ultimate Multiverse
Recenzija
20. 7. 2020
Living Gate - Deathlust (EP)
Recenzija
17. 7. 2020
Tristwood - Blackcrowned Majesty
Recenzija
8. 7. 2020
Behemoth - A Forest (EP)
Recenzija
6. 7. 2020
F.T.D. / Iritator / Trobec - 3-Way Scum (split)
KONCERTI & FESTIVALI
5. 8. 2020
ODPOVEDANO! Headbanger's Holiday 2020
Vallelunga, Pulj, Hrvaška
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Pietra Sonica Fest #12
Osoppo (UD), Italija
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Sauzipf Rocks Festival 2020
Döbriach, Avstrija
7. 8. 2020
STREAM: European Metal Festival Alliance
8. 8. 2020
Morywa, Dickless Tracy
Letni vrt Gala hale, Metelkova, Ljubljana
10. 8. 2020
ODPOVEDANO! Gold, Rosalie Cunningham
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana