RECENZIJE

27. 2. 2018
Tribulation - Down Below
Century Media Records, 2018

Minila so tri leta, v katerih so Tribulation od albuma The Children Of The Night izdali dva singla, dva EP-ja, en split in letos končno tudi nov celovečerec, četrti album Down Below.

Kot je že nakazal predhodnik, imamo na aktualnem ploščku zelo malo opravka z death ali black metalom in temu primerno dosti več opravka z gotičnim rockom, kakršnemu so recimo bili nekoč zapisani Tiamat ali Samael. Z omenjeno spremembo ali usmerjenostjo seveda ni nič narobe, iz marsikaterega vidika zna biti celo dobrodošla, vendar pa hkrati tudi pomeni, da je band postal povsem nezanimiv za vse ljubitelje trših melodij in prijemov – v kolikor so se ti sploh kdaj zanimali za te Švede. Osebno me moti le okoliščina, da Tribulation tokrat ne zvenijo več »kot nekoliko trši Ghost, se pravi heavy black metal z močnim vplivom rocka« (vir: Melancholia), temveč že skorajda kot Ghost sami. Sicer je band od svojih blackmetalskih korenin obdržal harsh vokal in tudi strukture pesmi še zdaleč niso tako zelo popish (ali je to dobro ali ne, je odvisno od zornega kota opazovalca), zaradi česar se bo marsikateri sledilec banda čudil mojim besedam, toda če bo zasedba nadaljevala v tej smeri z glasbeno transformacijo, se zna zgoditi, da bodo kmalu dejansko pristali v isti glasbeni četrti kot Duhec.

A zaenkrat še niso tam. Zaenkrat nam ponujajo venček devetih pesmi, ki ga vmesni instrumental Purgatorio deli na dva dela, ki si med seboj sploh nista veliko različna. Vsaka pesem je nekakšna zgodba zase in hkrati del mozaika, iz katerega je sestavljen album. Romantična atmosfera je prevladujoča in prepletena s temačnim dark wavom, vsestransko uporabljene klaviature mnogokrat delujejo kot glavni nosilec melodije, medtem ko ustvarjajo kitare dramatične momente, zaradi česar na albumu v celoti ne najdemo dosti tiste značilne metalske udarnosti.

Za moj okus pa manjka tudi nek pravi hit, ki bi bil dovolj nalezljiv, da bi se ustalil nekje v spominu. Po vsakem poslušanju se zavedam, po kakšni poti sem z bandom stopal nekaj več kot tri četrt ure, vendar posamezni koraki so že med potjo pozabljeni.

SORODNE VSEBINE:
1. 10. 2000Jag Panzer - Thane To The Throne / Recenzije
10. 4. 2001Onward - Evermoving / Recenzije
23. 6. 2014Lacuna Coil - Broken Crown Halo / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
21. 6. 2018
Parkway Drive - Reverence
Recenzija
19. 6. 2018
Sabaium - Perfect Shadow
Recenzija
14. 6. 2018
Kalmah - Palo
Recenzija
12. 6. 2018
Sleep - The Sciences
Recenzija
5. 6. 2018
Mist - Free Me of the Sun
Recenzija
1. 6. 2018
Dimmu Borgir - Eonian
Recenzija
25. 5. 2018
Big Bad Wolf - Outrage of Modesty
Recenzija
24. 5. 2018
Immortal - Northern Chaos Gods (single)
KONCERTI & FESTIVALI
26. 6. 2018
Stick to Your Guns, Stray from the Path
Orto Bar, Ljubljana
27. 6. 2018
Alice In Chains
Jarun, Zagreb, Hrvaška
28. 6. 2018
Solomacello Fest 2018 - Part 1
Santeria Social Club, Milano, Italija
29. 6. 2018
Rock The Castle 2018
Castello di Villafranca, Verona, Italija
29. 6. 2018
Under The Guillotine Fest
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
29. 6. 2018
Within Destruction, Mist, Black Reaper
TrainStation SubArt, Kranj