Joel Grind se po treh letih in dveh odličnih predhodnikih (Hell On Earth – 2005, Overdose Of Death – 2008) vrača na … Hm, pravzaprav se ne vrača, ampak ostaja točno tam, kjer je vedno bil: v morilskem, strelskem nadzvočnem letalu, ki iz stranskih topov brzostrelsko spušča metke in ubija vse, kar mu pride naproti, v stilu: The city is guilty, the crime is life, the sentence is death, darkness descends. The dark angel way.
Grind, metalec punkovskega videza, z blond Duff McKagan čupo, nikakor ne spominja na brutalno razbijaško sredino osemdesetih, ki jo glasbeno hoče povzeti. A nič zato, tega tudi nočemo. Joel ni »wannabe retro kid«, ki hoče kopirati že tisočkrat reciklirano. Dela po svojih načelih, načelih fana zvrsti, ki jo producira na lasten način, z znanimi vplivi, a venomer moderno na star način.
Skozi deset komadov se boste relativno hitro prebili, saj ne glede na maniro igranja, v vsakem momentu doživljamo hitro-tempaše, ki ne puščajo dihati in stati pri miru. Red Winter, Bitch, Nowhere To Run in ostali rušilci vas bodo pribili ob steno in odtrgali glavo z vratnih mišic. Odlične breake, leade, aranžmaje in predvsem puristično dojemanje »no bullshit« odnosa nam Grind(er) predstavlja na najboljši možen način. Under Grind's command you shall bang you head!