Nikoli si nisem mislil, da bo hibrid death metala in hardcora zvenel tako dobro. No, pri Through The Eyes Of The Dead ne vem, kje je hardcore, razen če smo že v ciljanju mimo prišli do tega, da je hardcore enak bandom, ki kradejo linije od Iron Maiden in In Flames. Tole je samo death metal z na trenutke zanemarljivimi »pussy« harmonijami.
Ampak, če vas stvar spomni na kakšen »swedish-melody-infested-death«, jebiga, ampak vsaj po brutalnosti takoj prekaša večino izdelkov. In izogiba se tudi moshanju in breakdownom. Evo, All Shall Perish! Ni clean vokalov, končno! Ali še obstaja upanje? Da in ne. Ker so Through The Eyes Of The Dead še vedno band, ki uspešno flirta z death metalom, a to niso. Kaj pa vleče na death metal? Najprej kitare, pri katerih se vidi, da so uspešno sledile predavanjem iz Cannibal Corpse, Morbid Angel in Carcass. In to brez solaž. Bas je zanemarljiv, medtem ko je bobnar Josh Kulick (ki je svoje sposobnosti uril tudi pri Origin) tisti, ki zmaga, kar se tiče deathmetalskosti. Res je dober, najbolj pa spominja na Malevolent Creation. Kar pa mi je čisto zares in odločilno všeč, je kruleči in zanemarljivo malo kričeči vokal Natea Johnsona. Vse skupaj je ustrezno besedi »malice«. Štirideset minut čudovite grozljivosti in brutalnosti, na koncu pa še kar dobra predelava pesmi Dominate od Morbidnih Angelov. Brez solaž!
Besedilno je tole čista smrt, ultimatno trpljenje, nihilizem, primerljiv samo z najboljšimi izdelki površno gledanega in z grozljivimi dogodki današnjega sveta obarvane death metal glasbe. Odličen primer so pesmi Failure In The Flesh ali pa A Catastrophe Of Epic Proportions. Artwork je tudi odličen in me najbolj spominja na umetnost, ki je zrasla iz pepela prve svetovne vojne in je svet videla takega, kot je – mrtev in hladen kraj z le malo možnosti izboljšanja. Sprijaznite se – we are as good as dead! No one gets out alive!

Ivan