RECENZIJE
Veliko govorjenja za en velik prazen nič – 21. 12. 2012 in napovedana apokalipsa. Vseeno je ta téma in vsa misterija, s katero je obdana, primerna tudi za kakšno metalsko pravljico. In te so se v naslovnem komadu svojega petega albuma lotili nemški heavy metalci The Mystery.
The Mystery niso prav nič misteriozen band, glavni vzrok za praktično nepoznanost banda je bilo namreč pomanjkanje kakovosti. Sedaj pa so očitno našli pravo formulo in prišel je trenutek, ko jih lahko headbangerji sprejmejo z odprtimi rokami. Apocalypse 666 je album, kjer se nemški tevtonski metal (tipa Accept, Grave Digger) sreča s svojim melodičnim »bratom« in klasičnim britanskim heavy metalom. Komadi so večinoma prave metal himne – preproste, udarne, spevne, z dobrimi refreni ter kopico klasičnih solaž in kitarskih duelov. The Mystery imajo že od samega začetka ženski vokal, s prihodom Iris Boante (iz AC/DC cover banda) pa so dobili pevko na mestu. Zveni kot mešanica Tobija Sammetta (Edguy) in Roberta Liapakisa (Mystic Prophecy) z dodanim kančkom Lemmyjeve surovosti. Prav zaradi podobnosti s Tobijem The Mystery občasno spominjajo na najbolj klasični heavy metal album Edguyev, Hellfire Club. Album nima slabe točke, med komadi, ki se najbolj vtisnejo v spomin, pa je tudi balada In Heaven Or Hell. Gre za čustveno nabito skladbo, posvečeno Ronnieju Jamesu Diu, sestavljeno iz verzov, ki vsebujejo naslove njegovih klasik ter njegovih ali zanj značilnih verzov. Že samo zaradi tega poklona je vredno preveriti ta zelo dober album.