RECENZIJE

14. 2. 2017
Teleport - Ascendance (EP)
samozaložba, 2016

Po skorajda sedmih letih obstoja, treh demo posnetkih in prvem EP-ju, sem končno na zgoščenki spoznal ljubljansko progresivno thrash metal zasedbo Teleport. Njihov drugi in tretji demo, Galactic Usurper in Stellar Damnation, sta ob izidu navdušila tako oba novinarska kolega kot tudi širšo metalsko populacijo na slovenskih tleh – kako je s tem onkraj naših meja, ne vem. Navdušeno pričevanje nad aktualnim izdelkom pa je bil zame odločilen razlog, da sem še sam posegel po polvečercu.
Pred poslušanjem sem se seveda s pomočjo različnih kritik predhodnih izdelkov poučil o tem, kakšen thrash metal Teleport sploh preigravajo. Med tem »izobraževanjem« sem vedno znova naletel na primerjave z Voivod in Vektor, obe imeni pa sta bili dalje povezani s t.i. sci- fi thrash metalom. Ker imam zaradi raziskovanja predvsem blackmetalskih voda denimo drugačne predstave o tem, kako zvenijo vesoljske melodije, težko potrdim ali zavrnem, ali se Ljubljančani še zmeraj gibljejo v istih žanrskih krogih, toda vsaj kitarski aranžmaji komada Artificial Divination mi dajo slutiti, kaj so imeli v mislih drugi avtorji. In ko dotični komad navrže še z bolj melodično solažo, ki se le malo kasneje zaplete z disonančnimi ritmi, pa mislim, da smo dejansko tam, sredi vesolja.
Toda, dragi bralci, naj vas ne spreleti srh ob omembi melodike, saj je ta povsem kaj drugega kot tista, ki smo jo danes vajeni od drugi bandov, ki s pomočjo heavy metal melodike zvenijo mehkejši in posledično privlačnejši za širši krog poslušalstva. Teleport kljub čistemu zvoku še zmeraj zvenijo starošolsko udarno, pravo mero agresije pa na ogenj thrash metal galopiranja prilije vokalist Jan, ki mestoma zveni bolj thrashersko rezko, drugod pa bolj blackish kričeče. Dobro mešanico obeh slogov petja ponuja komad Realm of Solar Darkness, ki ga mnogi uvrščajo med najboljše na ploščku.
A to še zmeraj ni vse. Kot ljubitelja black metala me ne navdušuje le opisan vokal, temveč tudi sodobni mayhemski disharmoničen slog, ki najbolj izstopa med komadom The Monolith. Pri tem imam v mislih zgolj primerjavo za lažjo predstavo o glasbi, medtem ko bo morda nekdo drug z drugačnimi izkušnjami slišal kateri drug band. Če ste torej bili do zdaj nad bandom navdušeni, mnenja po poslušanju Ascendance zagotovo ne boste spreminjali.

SORODNE VSEBINE:
7. 4. 2017Teleport / Intervju
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
20. 7. 2017
Neurotech - The Catalyst
Recenzija
20. 7. 2017
Slidhr - Spit of the Apostate (EP)
Recenzija
13. 7. 2017
Tombs - The Grand Annihilation
Recenzija
11. 7. 2017
Enslaved - Roadburn Live
Recenzija
5. 7. 2017
Agathocles / Extreme Smoke 57 - Split 7"
Recenzija
29. 6. 2017
Dimmu Borgir - Forces of the Northern Night
Recenzija
27. 6. 2017
Nightbringer - Terra Damnata
Recenzija
23. 6. 2017
Noč - Demo X
KONCERTI & FESTIVALI
24. 7. 2017
Silence Means Death, Hak Attak
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
26. 7. 2017
Electrozombies, Wilt, Hard Charger, Appalachian Terror Unit
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
27. 7. 2017
No Sanctuary Festival
Hartera, Reka, Hrvaška
29. 7. 2017
Prešnica – Glasnost Ne Znanih 2017
Hrpelje, Kozina
2. 8. 2017
King Buffalo, Reverend Haze
Mladinski center Postojna
3. 8. 2017
King Buffalo, The Hoax Program
Klub eMCe, Velenje