Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

24. 12. 2014
Taake - Stridens Hus
Dark Essence Records, 2014

Kar nekaj časa sem razmišljal o tem, če bi ponovil idejo, ki sem jo zlil na imaginarni papir med recenziranjem aktualnega albuma Impaled Nazarene, kjer sem recenzijo tega združil z recenzijo predhodnega EP-ja v eno besedilo. Toda po podrobnejšem poslušanju obeh aktualnih izdaj je zame v tej zvezi obstajala samo še ena prava rešitev: zaradi odličnosti EP-ja in povprečnosti albuma naj kritiki nastaneta ločeno. In zaradi tega se bo tudi prvič zgodilo, da bom pri opisovanju celovečerca krajši, kakor sem bil pri opisovanju EP-ja.
Nič nimam proti, če band posname album, ki se mu takoj sliši, kdo je njegov idejni oče. Narobe pa je, če se zvoku v preveliki meri pridružijo še tipične melodije in ritmi, tako da sta dejansko potrebna komad in pol, da se na albumu ne ponavljajo več stari komadi, temveč da poslušalec sliši kakšen neuporabljen/neprežvečen element. To bi bila rokerska, groovy kitara in zborovsko petje v drugi polovici Orm.
Že na EP-ju nič prida prepričljiv Det Fins en Prins tudi na albumu ne blesti kaj preveč, Hoestu le na koncu uspe z netipičnim poigravanjem na kitari ustrezno začiniti komad, da ne zatone povsem v pozabo. Podobno »finto« uporabi Hoest tudi pri naslednjem Stank, ki bi bil prav tako izjemen kot vsi ostali komadi na albumu, če bi imel več tistega novega in drugačnega – v tem primeru pankovskega – in manj recikliranega. Zaradi neuporabe vokala – razen kratkega šepetanja po dobri minuti in pol – Hoest vsaj še malo preseneti z En Sang Til Sand Om Ildebrann, čeprav glasbeno komad ni nobena novost. Kakor tudi ne sicer med seboj povsem različna Kongsgaard bestaar in zaključni Vinger.
Pri okušanju glasbe nikakor ne postopam kot divji lovec zmeraj za novim in svežim plenom. Znam ceniti pretekle dosežke in izdaje, ki se lahko do določene mere tudi zmeraj ponavljajo na novejših izdajah, toda le do te mere, da je možno govoriti o prepoznavnosti in ne o moteči podobnosti. Pri Noregs vaapen so mi namreč všeč tako klasični elementi Hoestovega ustvarjanja kot drzen in moderen banjo, a za Stridens Hus moram žal izreči končno sodbo, da tokratni izdelek še zdaleč ni tako zelo prepričljiv.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija