Heavy metal made in Sweden je v vzponu in ob takem nadaljevanju je prav mogoče, da bo nekoč po odhodu največjih postal tudi center svetovnega heavy metal dogajanja. Dve, tri leta nazaj so začeli pretresati metalsko podzemlje, danes pa je večina teh bandov že pod okriljem pomembnih založb. Praktično vsi, Enforcer, In Solitude, R.A.M., Bullet, Portrait so to dosegli s fenomenalnimi albumi, koncertnimi nastopi in to je tisto, kar je dvignilo renome in položaj švedskega heavy metala.
Kariera Steelwing je potekala nekoliko drugače. Band je leta 2009 osvojil Rock The Nation Award in ob močni podpori (prej omenjeni bandi so lahko le sanjali o čem takem) dotične organizacije (RTN) po prvencu Lord Of The Wasteland takoj »stopil v velike škornje« in dobil prostor na turnejah z velikani kot Accept, Blind Guardian itd. A Steelwing temu položaju niso bili dorasli. Začeti iz nič in le z veliko medijskega pompa prepričati fane Accept, Blind Guardian je težka naloga. To so metalci z okusom, prepriča jih kvaliteta in tega je pri Steelwing manjkalo.
Lord Of The Wasteland je bil sicer soliden heavy metal album, a brez prave duše, sterilen, dosti pod nivojem LPjev, ki so jih izdajali zgoraj omenjeni rojaki. No, izgleda pa, da so vse te turneje z velikimi in neprestano koncertiranje fantom koristile. Zone Of Alienation prinaša določen napredek, dviginili so kvalitetni nivo komponiranja, občutek sterilnosti izginja, glasba dobiva bolj avtentičen heavy metal feeling. Čeprav glavni vplivi predstavljajo Iron Maiden in Judas Priest je pri njih čutiti tudi nekaj duha Hammerfall. Sploh na prvencu je bilo tega več; (kičaste) melodije, riffi. Sedaj je tega manj, še vedno pa ostaja prisoten v določenih riffih in back vokalih. Pozitivna stvar albuma je raznolikost, ob klasičnih navitih heavy metal »brzakih« se najde prostor za polbalado, spevne mid-tempo skladbe, instrumental in na pol epski poskus. Za še izboljšavo vtisa manjka kakšna prava metal himna/hit. Tega jim do sedaj še ni uspelo posneti. Instrumentalno so dovolj zanimivi, manj vokalno. Vokal nima pravega karakterja. V srednjih legah (kot recimo polbalada Breathless) je na nivoju, medtem ko se v agresivnejših ali višjih linijah kaže njegova šibkost. Ni prave moči, volumna; kot da bi se mučil.
Zone Of Alienation je danes spodoben heavy metal album, nič več in nič manj. Definitivno bi pred desetletjem napravil boljši vtis, trenutno pa je konkurenca (pre)močna.