Po projektu Miserere Luminis je bil Annatar enako produktiven kot njegova kolega Icare in Neptune. Na isti dan (9. julija) je namreč skupaj z A l'Ame Enflammée, l'Ame Constellée izšel nov album Annatarjevega projekta Sombres Forêts, naslovljen La Mort du Soleil. Plošček precej spominja na skupni projekt predvsem zaradi vokala in določenih riffov, vendar aktualne pesmi spominjajo tudi na starejše Sombres Forêts. Na aktualni izdaji sta precej močna elementa klavir in eksperimentiranje z zvokom, predvsem z nazaj predvajanimi posnetki, ki že tako težko vzdušje na ploščku naredijo še bolj grozljivo. Smrt sonca pač ne more biti vesel dogodek.
Utesnjeno in mračno atmosfero ploščka je na naslovnico lepo ujel francoski slikar in glasbenik Fursy Teyssier, ki je poskrbel tako za naslovnico novega albuma Gris kot tudi številne druge (Les Discrets, Alcest, Lantlôs, Woods Of Ypres, Drudkh, Morbid Angel). Na ekspresionistični risbi z ogljem in pasteli ter digitalno dodanimi barvami je upodobil razburkano morje, ki bi lahko odražalo Annatarjevo nevihtno razpoloženje. Hkrati s toplimi odtenki osvetljena ladja dopušča možnost preživetja, nekakšno upanje, da se bo iztrgala slanim krempljem valov. Podobno zgodbo slika tudi glasba sama. Odmevajoč in raznolik vokal se ujema z različnimi riffi in melodijami; ob burnejših in trših delih pesmi se kričeče razživi, spet ob mirnejših delih zveni bolj ihteče. Bobni zapolnjujejo atmosferičnost kitar, tako akustičnih kot distorziranih, na katerih je Annatar uporabil 101 efekt. Zaradi tega je morda najbolj zanimiva in vsaj na začetku skorajda neposlušljiva pesem Effondrement, ki od poslušalca zahteva precejšnjo pripravljenost in strpnost do novega, vendar ga ob uvodnem kaosu deviantnih zvokov nato nagradi z mirnim, klavirskim minimalizmom, ki meji že na filmsko glasbo. Med najboljše pesmi poleg že omenjene spadajo še L'Éther, Brumes, Au Flambeau ter zaključna, skoraj devetminutna mojstrovina Étrangleur de Soleils.
Ko že misliš, da je bilo uporabljeno in slišano že vse, da eksperimentiranje (skoraj) vedno vodi le še v neposlušljivo zmes zvokov, naletiš čisto po naključju na biser kot je La Mort du Soleil.