Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

31. 7. 2020
Snøgg - Ritual of the Sun
samozaložba, 2020

Spet je eno leto naokoli in dvojec Snøgg se je ponovno oglasil iz studia. Ponovno imamo opravka s studijskim albumom, se pravi naslednikom dolgometražca Chhinnamasta iz prejšnjega leta, ki nosi naslov Ritual of the Sun. Da delata Ulv in Mørke stvari povsem po svoje, sta v preteklosti dokazala ne samo s svojimi izdajami, temveč tudi s svojimi raznolikimi nastopi v živo. In zakaj bi potemtakem aktualni studijski celovečerec dejansko kakor koli odstopal od nepričakovanega? Za to ni nikakršne potrebe, zaradi česar sta Velenjčana presenetila z enokomadnim albumom. Spet? Ja, spet.

Po prvem EP-ju Snøgg je band spet tam, kjer je začel? Ne povsem. Ritual of the Sun je z 11 minutami več album in ne samo EP, a to dejansko ne zanima nikogar. Pomembneje je seveda, kaj teh 11 minut več oziroma v celoti skorajda 38 minut pomeni z glasbenega vidika. No, tukaj pa se je dejansko zgodila korenita sprememba. Medtem ko sta Snøgg na istoimenskem EP-ju združevala elemente black metala in atmosferike, imamo na Ritual of the Sun opravka bolj ali manj še samo z atmosferiko, zaradi česar je black metal oziroma metal nasploh skorajda povsem izginil z obzorja. Skladno z imenom igra tam Sonce glavno vlogo, z Ritual of the Sun pa imamo po mojem mnenju opravka z glasbeno upodobitvijo 24-urnega vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Joj, kako fizikalno. Ne gre lepše? Seveda gre! Na recenziranem albumu se poslušalcu v dobrih 37 minutah pred duhovnim očesom odvrti dan, od vzhoda do zahoda sonca.*

Podobno vzdušje, le z drugo tematiko kot so ga Pink Floyd gradili s svojim zadnjim albumom The Endless River, sta ustvarila Snøgg s svojim albumom. Za razliko od rock velikanov je dvojec iz Velenja pri tem postopal dosti bolj minimalistično in uporabil le nekaj efektov na klaviaturah in kitari, rezultat tega pa je povsem nenasičena glasbena slika, ki spokojno riše različne podobe Sonca. Malo manj spokojen je osrednji del albuma, kjer se pojavijo za kratek čas kitara, bobni in celo vokali, medtem ko so slednji povsem zminimalizirani, tako da bi lahko bilo pod črto skorajda že govora o instrumentalnem albumu. Po približno 15 minutah se pojavi recital, nekaj minut kasneje pa ritualno petje, kakršnega smo pred nekaj leti spoznali pri Rotting Christ in njihovem albumu Rituals. Ta ritualni del je tudi najbolj »metalski«, a le zaradi klasične uporabe kitare in bobnov, sicer tudi tokrat metal ne igra posebne vloge. In tako kot se je napetost z nežnim posnemanjem vzhajajočega sonca postopoma stopnjevala do omenjene ritualne točke, tako se vzdušje obratno sorazmerno začne umirjati poslednjih 15 minut, dokler ne nastopi končna tišina ali noč.

Osebno se nadvse zavedam, da sem pričujočo izdajo postavil ob bok zelo velikim imenom iz sveta glasbe. A ker je ta tokrat še dodatno močno odvisna od subjektivne interpretacije posameznega poslušalca, na tem mestu opozarjam vsakega bralca, da moje reference dojema s previdno distanco. Kajti več kot očitno je, da obstaja velika verjetnost, da sem v albumu Ritual of the Sun slišal več, kot ta ponuja, ali pa da sem povsem zgrešil bistvo avtorjev, ki sta nam želela povedati nekaj povsem drugega. Toda v tem je tudi glavni čar te izdaje, ki na prvo žogo ponuja vse in hkrati nič. Kaj in koliko od nje odnese poslušalec, pa je povsem individualna izkušnja, ki potrebuje za konzumiranje mir in tišino. Iz tega razloga sem tudi v dvomih, da je možno to ponotranjeno izkušnjo v njenem celotnem obsegu prenesti na oder oziroma z odra na publiko. A pustimo se presenetiti, morda nas pa Snøgg tudi v tej zvezi presenetita na letošnjem Vratolomu, za katerega srčno upam, da se bo zgodil.

*Seveda se avtor teh vrstic zaveda, da traja ta proces manj kot 24 ur, a pustimo podrobnosti.


SORODNE VSEBINE:
20. 4. 2022Messa / Snøgg / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj