Na današnji dan
1986
Ozzy Osbourne izda album The Ultimate Sin
NAGRADNE IGRE
Traja do: 26. 2. 2020
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

12. 6. 2018
Sleep - The Sciences
Third Man Records, 2018

V zaključku aprila so Sleep nenapovedano oznanili izid novega studijskega albuma The Sciences, po natanko 15 letih od zadnjega dolgometražca Dopesmoker. Originalnima članoma Alu Cisnerosu na basu in vokalih ter kitaristu Mattu Piku se je tokrat na bobnih pridružil Jason Roeder, najbolj znan kot član Neurosis, in s tem so Sleep postali prava »supergrupa«, če upoštevamo še Cisnerosove in Pikove aktivnosti v njunih uveljavljenih »post-Sleep« zasedbah Om ter High On Fire.

The Sciences je tako pravzaprav nekakšen »reunion« celovečerec. Pričakovanja pri tovrstnih izdajah so vselej (pre)velika in žal se pogosto izkaže, da so se bandi ob reunionu zmožni kosati kvečjemu le še s konkurenco v prostočasni veteranski ligi, medtem ko »vitalnega«, svežega dela scene ne dohajajo več. Toda brez bojazni; na The Sciences lahko že po nekaj minutah opazimo, da gre za rezultat dela glasbenikov, ki so še vedno v zavidljivi formi. K slednjemu verjetno pripomore tudi njihova konstantna aktivnost v na začetku omenjenih zasedbah, ki omogoča ohranjanje ustvarjalne kondicije in nenazadnje tudi visokega nivoja same tehnične izvedbe. Sleep še vedno najbolje delujejo kot power trio, brez nepotrebnega kiča, stotih dodanih »layerjev« ipd. pretiravanj. Temu ustrezata tudi miks in produkcija, ki omogočita, da vsak izmed instrumentov pride dovolj do izraza in se ne izgubi v nerazločni mešanici hrupov (kar sicer ni vedno slabo). Kljub slabi uri dolžine in kar trem skladbam (od skupno petih, če ne štejemo intra), ki presegajo deset minut predvajalnega časa, se na The Sciences konstantno nekaj dogaja. Kot se za stoner doom spodobi, komadi sicer ne pospešijo do zelo visokih tempov, vendar sama dinamika znotraj skladb kljub repeticiji vseskozi ohranja pozornost poslušalca. Težki Pikovi riffi v kombinaciji s solažami sem ter tja zadišijo po njegovem ustvarjanju v High On Fire in se hkrati odlično ujamejo s Cinerosovim basom kot tudi specifičnim načinom petja, ki smo ga vajeni iz Om. Album pravzaprav neredko zveni, kot da bi Om našli izgubljenega kitarista (lep primer je udarno meditativni Giza Butler). Navkljub tovrstnim »nadgradnjam« pa plošček še vedno ohranja prepoznaven slog Sleep, ki diši po zelenem in hkrati z vsem naštetim večino časa deluje tudi presenetljivo bolj sveže kot nekateri izmed komadov iz zgodnejšega obdobja bandovega ustvarjanja. Na ploščku najdemo tudi komad Sonic Titan, ki ga sicer v živi verziji poznamo že iz Dopesmokerja, vendar se v studijski različici skupaj z ostalimi skladbami odlično zlije v ravno prav homogeno celoto, imenovano The Sciences.

Po več kot mesecu dni poslušanja ploščka lahko le sklenem, da The Sciences več kot upraviči sloves imena Sleep, njegovo poslušanje pa se bo raztegnilo (vsaj) še do poznega poletja.

SORODNE VSEBINE:
9. 3. 2012Sleep / Novice
19. 1. 2012Sleeping Woodland / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
18. 2. 2020
Ihsahn - Telemark (EP)
Recenzija
13. 2. 2020
Karg - Traktat
Recenzija
12. 2. 2020
Leprous - Pitfalls
Recenzija
11. 2. 2020
Chains - Sonic Sabbath
Recenzija
6. 2. 2020
Alcest - Spiritual Instinct
Recenzija
5. 2. 2020
Lindemann - F & M
Recenzija
30. 1. 2020
Minenwerfer - Alpenpässe
Recenzija
17. 1. 2020
Týr - Hel
KONCERTI & FESTIVALI
22. 2. 2020
Stige Fest III: Revenge, Nargaroth, Nocturnal, Caronte, Eurynomos, Blasphemer, Necromutilator, Necrobode, Rawness Obsolete
Campus Industry Music, Parma, Italija
22. 2. 2020
Smrt, Dark Sphere, Taste Of Plague
KMT – Klub mladih Turnišče
22. 2. 2020
Iron Median, Interceptor, Alo!Stari, Spotless Minds, Newem
Dom kulture Šešče, Šešče
22. 2. 2020
Diabolical, Devilish Impressions, Dark Mirror ov Tragedy
Club Q, Gradec, Avstrija
23. 2. 2020
Duel, Mindcrawler
Backstage, München, Nemčija
24. 2. 2020
Inhepsie, Core System
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor