Slovenska scena klasičnega heavy metala je že nekaj let precej enolična. Z železno (pun intended) roko ji vladajo medvoški Metalsteel, ki po žalostnem zatonu Requiem in muhah eno- in dvoploščnicah (Forgotten Eden, Shutdown …) praktično nimajo konkurence, in nič ni kazalo, da se bo to spremenilo. Potem pa so se pojavili SkyEye.

Prvič sem za SkyEye slišal pred nekaj leti, ko se je na Youtubu pojavil prvi posnetek njihove skladbe – mislim, da je bil Jerusalem – in takoj se je pojavilo vprašanje: kdo je pojedel Brucea Dickinsona? Pevec in gonilna sila SkyEye Jan Leščanec namreč vokalno zveni izjemno podobno morda najbolj legendarnemu frontmanu heavy metal glasbe, ampak strahovi, da so SkyEye samo klon Iron Maiden, so tu odveč. Vsekakor na plošči Digital God slišimo vplive devic, ampak SkyEye na prvencu ponudijo bistveno več kot to. V dobri uri smo namreč deležni doze zelo udarne heavy metal glasbe, primerne današnjemu času. Nostalgičnih prijemov osemdesetih, kakršnih se poslužujejo številni mlajši heavy metal bandi, namreč tu ni čutiti. SkyEye so v svojem izrazu ostri, neposredni in precizni, vsak šus je dobro odmerjen, na plošči pa ni niti enega pocukranega, »babjega« momenta. Tudi klasično galopiranje, kakršnega slišimo recimo v komadu Run for Your Life, je na plošči pospremljeno z zelo ostrimi, skoraj thrashy kitarami. Poleg udarnih himen pa so se SkyEye že na štartu preizkusili v epskih skladbah in tokrat nam servirajo kar tri, ki so daljše od 8 minut – Jerusalem, ki je poleg komada Book of Life še najbolj maidenovski, ter kompleksni skladbi Tsunami in Galactic Winds, ki predstavljata vrhunec albuma za vse zahtevnejše poslušalce. Vse pohvale pa je treba SkyEye nameniti tudi na področju besedil, saj se poleg klasičnih heavy metal tem a la religija lotevajo tudi aktualnih zadev, kot je družbena odtujenost, digitalna prihodnost in pa tudi varstvo okolja, ki je lahko postavljena v pravi kontekst – kot to slišimo v skladbi Tsunami.

Z eno besedo – odlično! Po fantastičnem Beyond the Stars Metalsteelov smo tako doma dobili še en več kot dostojen heavy metal izdelek, ki ga lahko brez kančka sramu predstavimo svetu. SkyEye s prvencem dokazujejo, da so avtorsko zrela skupina in da je bilo dolgo piljenje prvenca, ki je pred nami, vredno dela. Če se fantje še sprostijo na odru, pa bodo imeli Medvoščani resno konkurenco. Upam samo, da SkyEye niso muha enodnevnica kot številni drugi bandi domače scene in da nas bodo še večkrat presenetili z izdelki podobne kvalitete. Karkoli drugega bi bila namreč velika škoda.