Mat Sinner je heavy metalec (skoraj) odkar le-ta obstaja. Od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je obiskal prve koncerte. Svojo prvo ploščo s Sinner je izdal davnega 1982, pred tridesetimi leti, pred šestnajstimi leti je z Ralfom Scheepersom ustanovil Primal Fear, produciral nešteto plošč ter odigral nekaj bas linij na zadnji plošči naših Lenih Kosti. Ni slabo, ne? Vmes na svoj matični band ni pozabil, vsaj ena krogla mu je očitno še ostala.
Riff, riff, riff. To je rock'n'roll pristop, ki nikoli ne zastara. Vprašajte Lemmyja, če ne verjamete. Komadi si sledijo eden za drugim, v tempu, ki ga vmes prekineta dve (power) baladi na »švabski« način. Precej nepotrebno, pa dobro. Veliko twin-leadov, ki ob ne izstopajočem (ampak vseeno odlično pokrivajočem) basu prihajajo do izraza je na pretek, mogoče celo preveč. Solaže so odlično izvedene, kako tudi ne: v osnovnih lestvicah res ni možno zgrešiti, kanček občutka in že imamo odlično solo točko.
Klasični Sinner prijemi, vokal, ki dokaj reflektira pokojnega Lynotta in predvsem osnovni, udarni bobni, močni, direktni r'n'r rušilci, brez kompliciranja. Hard'n'heavy kot se spodobi, sicer s Sinnerjeve strani precejkrat izveden že mnogo bolje kot tokrat. Fani bodo kreacijo kupili, ostali pa premislite, če je vredna vaših cekinov in papirja.