Charon, To/Die/For, Entwine, Poisonblack & Co. so dobili družbo še enih sorodnih izvajalcev, banda z imenom Sinamore. Ob poslušanju je takoj jasno, da kvartet prihaja s Finske, vpliv tamkajšnje scene je zelo prisoten, čista kopija prej naštetih bandov pa Sinamore vseeno niso.
Prvenec je melanholičen, temačen, hitro konzumirajoči rock/metal album desetih, večinoma v srednjem tempu odigranih kompozicij. Te so zgrajene dokaj enostavno, lepo tekoče in seveda ne ponujajo nekaj še ne slišanega, še posebej ne originalnega. Kvartet je brez klaviaturista, tako da so kitare potisnjene v ospredje, zvenijo pa nekoliko bolj surovo kot pri na začetku naštetih bandih. A bolj surovo ne pomeni tudi bolj heavy in ne bi bilo slabo, če bi udarnost uvodne skladbe Follow Into The Cry večkrat nadomestila v nadaljevanju prevladujočo melanholijo. Vokal je otožen, »jokajoč«, vendar ni čisto tipičen za to zvrst. Nima prave globine, volumna in predvsem ne šarma, ki ga imata recimo J.P. (Charon) ali Ville Laihiala. Pesmi popestrijo z nekaj melodičnimi solažami, iz predvidljivosti pa na vsem albumu še najbolj izstopa dinamična Drama For Two, ki je odpeta v duelu s surovim, agresivnim moškim vokalom. Gledano v celoti pa ni A New Day nič posebnega, povprečen izdelek finske dark frakcije.

Matjaž