RECENZIJE

13. 2. 2018
Shining - X - Varg utan flock
Season of Mist, 2018

Kot že pove ime samo, je X - Varg utan flock deseti album iz hiše Shining. In če so se tekom let določene stvari v zvezi s to zasedbo spremenile na takšen ali drugačen način, je ena stvar ostala nespremenjena: Niklas je še zmeraj glavni. In glavni ni samo zato, ker je pač neizpodbiten šef banda, temveč tudi zato, ker neprimerljivo obvladuje razkorak med nežnim in romantičnim ter hitrim in pragmatičnim.

Medtem ko se številni obračajo v času nazaj in Volka brez krdela primerjajo z odličnim V - Halmstad (Niklas angående Niklas), se osebno ne spogledujem s preteklostjo, temveč s prihodnostjo. Ta je glede na neverjetno kreativno udejstvovanje zasedbe zagotovo svetla, medtem ko so njene stvaritve seveda vse prej kot to, hkrati pa je aktualni plošček v mojih ušesih manj spogledovanje s Halmstadom in bolj logično nadaljevanje predhodnika IX - Everyone, Everything, Everywhere, Ends.

V primerjavi s predhodnikom je Niklas na začetku novega leta nekoliko pospešil stvari, kar pomeni, da je album celostno gledano nekoliko hitrejši. Toda ti hitrejši deli služijo ponovno kot protiutež počasnim, težkim in melanholičnim melodijam, s čimer je tudi opisano prevladujoče vzdušje celovečerca. Resda recimo uvod v tretji komad Jag är din fiende zveni dokaj black'n'rollovsko, toda ne pustite se zavesti, kajti na sredini vas čaka odlična kitarska solaža, kasneje pa ponovno akustična kitara in Niklasovo clean petje/govorjenje, ki stvari znova postavijo na svoja prvotna mesta.

Končno pa sem s klavirskim Tolvtusenfyrtioett po številnih letih iskanja in čakanja naletel na štiklc, ki lahko parira pesmi Sorgens Kamer od Dimmu Borgir. Tolvtusenfyrtioett je sicer pol krajši in ne uporablja nikakršnih efektov, a je vseeno izredno čustveno nabit, s čimer pripravi ravno pravšnjo podlago za zaključek z naslovom Mot Aokigahara. Ta tematizira samomorilski gozd Aokigahara, ki je med Japonci zelo »priljubljen« kraj za izvedbo zadnjega dejanja. Z globokim in hrapavim glasom Niklas med tem komadom ob spremljavi psihedelično žalostne kitare iz sebe iztisne besede »I was born december 1983 and I died december 2017« ter s tem začini zgodbo na sebi lasten prefinjen način.

Limitirano izdajo albuma nato krasita še dve priredbi, ki se odlično zlijeta s predhodnimi komadi in tako zaključita resnično dober album, s katerim je Niklas ponovno prekosil samega sebe.

SORODNE VSEBINE:
6. 12. 2017Shining razkrili novo skladbo / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
1. 10. 2018
Dalkhu - Lamentation and Ardent Fire
Recenzija
28. 9. 2018
Obscura - Diluvium
Recenzija
26. 9. 2018
Aura Noir - Aura Noire
Recenzija
21. 9. 2018
Dragonlord - Dominion
Recenzija
14. 9. 2018
Isengard - Traditional Doom Cult
Recenzija
7. 9. 2018
Immortal - Northern Chaos Gods
Recenzija
29. 8. 2018
Sear Bliss - Letters from the Edge
Recenzija
25. 7. 2018
Funeral Mist - Hekatomb
KONCERTI & FESTIVALI
18. 10. 2018
Farflung
Channel Zero, Ljubljana
18. 10. 2018
Saltatio Mortis
p.p.c., Gradec, Avstrija
18. 10. 2018
Taake, Bölzer, One Tail One Head, Slegest
Orto Bar, Ljubljana
19. 10. 2018
Kaoz, Snøgg, Smrt
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
19. 10. 2018
Oluja Fest #10
Klub Močvara, Zagreb, Hrvaška
19. 10. 2018
Klubski maraton 2018: Baltazar, Maskardh
MC Kotlovnica, Kamnik