Za Seven Sisters of Sleep sem slišal že pred tremi leti, ko sem prvič zaplul v vode sludga in stoner metala. Ker me takratne izdaje niso pretirano navdušile, sem jih, priznam, popolnoma zanemaril. Februarja letos je ameriški kvintet izdal novo plato Ezekiel's Hags, tokrat pod okriljem založbe Relapse. Skupina sicer obstaja od leta 2010, za sabo pa ima že cel kup EP-jev ter tri LP-je. Moja pričakovanja pred poslušanjem najnovejše izdaje zaradi neusojenega prvega stika z bandom niso bila preveč pozitivna. Roko na srce, pričakoval sem, da se bom spet dolgočasil ob preigravanju enega in istega zapohanega riffa, a mi je že prvi komad dal jasno vedeti, da se fantje tokrat ne mislijo zajebavati. Ezekiel's Hags je album, ki se ga ne da tako enostavno žanrsko popredalčkat. V najbolj umazanem kotlu skuhan sludge, black in death metal, vse skupaj začinjeno s hardcorom, crustom in za piko na i še peščica grindcora. Slabih 50 minut nemilostnega trganja bobničev z riffi bibličnih proporcij. Že prvi komad Jones nam po kratkem, lahnem in ambientnem uvodu nameni rafal zaušnic z blastbeati, nakar se pridružijo še tremolo kitare ter možgane parajoč vokal. V bistvu gre za totalno black metalski uvod v sicer sludge album. Naslednji trije komadi -  Denounce, Gutter in Plateau - upočasnijo tempo. Težki sludge riffi, ki ne prizanesejo ušesom, ter grozljivi vokali, ki odlično komplementirajo instrumentalno podlago. Ogabni glasovi tokrat znova prepevajo o čaščenju zla ter razkroju človeštva. Naj poudarim vrhunec plošče, single War Master, za katerega je zasedba celo posnela videospot. Od začetka pa do konca ritem preigravajo gigantski riffi. Na sredi komada preseneti prihod melodične pasaže, ki zares dopolni težke drone riffe, nakar se še pevec začne psihopatsko dreti: »We have come to devirginize, we have come to shine the light on the whore!« Odlična kombinacija. Za konec nam fantje servirajo 10 minutno balado Bastard Son. Jezne kitare ruvajo gorovja, na sredini pa se mimogrede prelevijo v čisti kaos, kjer ga na koncu v tišino pospremi še klasično cviljenje kitar. Ezekiel's Hags je zaenkrat najtežji album, kar so jih letos zaužila moja ušesa. Če ste privrženec takšne godbe, nikar ne gre preslišati te mojstrovine.