The Cold White Light je naslov novega albuma Sentenced, na katerem se finski temačneži zopet kažejo v bolj rockerski luči. Tako niso nadaljevali v smeri zadnjih albumov, ko je bil vsak mehkejši in na srečo niso pristali v pop/rock gothic vodah, kjer najstnice navdušujejo njihovi kolegi HIM.
V njihovi glasbi je čutiti več svežine, »poskočnosti«, ki sta jo z nekaterimi hitrimi solažami vnesla oba kitarista. Tega je primanjkovalo na Crimson. Dosti več življenja je na tem albumu. Seveda s tem mislim na same strukture pesmi, nikakor ne na besedila. Ta ostajajo mračna, depresivna, samomorilska. Naslovi kot so Cross My Heart And Hope To Die, Excuse Me While I Kill Myself, The Luxury Of A Grave so sami po sebi dovolj zgovorni (ne jemljite jih resno). Vendar navkljub naslovom so to udarnejše pesmi s tršimi kitarami in bolj energično ritem sekcijo kot na prejšnji plošči. Imajo pa vse pesmi v sebi polno za njih značilne melodične gothic melanholije, zaradi katere so v kombinaciji s tokrat bolj energičnim vokalom pevca Villeja pesmi zelo poslušljive. Poleg prvih dveh od prej omenjenih vam bodo hitro v uho prišli predvsem Blood & Tears ter bolj baladni You Are The One in Guilt And Regret. Mene osebno pa najbolj navdušuje najudarnejša pesem albuma, Neverlasting.
S tem albumom so Sentenced vsekakor kandidati za album leta v gothic metalu. Z njim pa si lahko pridobijo zaupanje tudi tistih, ki s Crimson niso bili več zadovoljni.

Matjaž