Kdor še ni slišal za Scarve, naj se nemudoma usmeri v iskanje. S tem se poda na fantastično pot raziskovanja enega najbolj inovativnih in hkrati agresivnih metal bandov danes. Scarve so moja ušesa razveselili z najnovejšo kreacijo, The Undercurrent, ki resda loči band od perfektne ustvaritve, kot je bila leta 2004 izdana plošča Irradiant. A ga s tem tudi prestavlja stopničko višje in mislim, da je samo vprašanje časa, preden si Scarve zagotovijo mesto daleč visoko.
Ena najbolj znanih francoskih underground zasedb z bobnarjem Dirkom Verbeurenom (Soilwork, Aborted, Phaze 1, Sybreed itd.) na čelu, se je tokrat bolj usmerila v vode, kjer agresija in brutalnost naletita na stene psihoze. Po mojem mnenju je zato odgovoren prav Dirk sam, saj nenehno dokazuje, da gre za enega najbolj zanimivih bobnarjev danes. Ta tip obvlada vse in njegove ritmične podlage so resda komplicirane, ampak tako jasne in tekoče, da se nikoli ne spotikaš ob poslušanju. Obvlada milijon stilov. Plimni val, če mene vprašate, že ko se zarola pesem Endangered. Za razliko od Irradiant, kjer so Scarve stavili predvsem na tehniko z veliko dozo brutalnosti, so pesmi tipa Endangered, Rebirth, The Fathomless Dephts itd. usmerjene predvsem v tehniko in bolj subtilno agresijo, ki vpliva predvsem na podzavest. Nič pretirano kompliciranega, ampak samo zanimiva in prekleto nalezljiva stvar. Kitarista Patrick in Sylvain nadaljujeta meshugahhovsko navdihnjeno sago neobičajnih ritmičnih vzorcev, sekanj, brutalne distorzije, nepričakovanih lead delov, akustike ipd. (odličen primer je pesem Imperceptible Armageddon). Basist Loic ni tako glasen, kot so recimo basisti v taki glasbi (primerjajte z Byronom Stroudom iz Strapping Young Lad), je pa vselej prisoten. Potres, ki čaka, da bo v vaših živčnih sistemih sprostil val groze, ki ga ne boste preživeli. Pri taki glasbi, ki veliko stavi na masivne teksture in nepričakovane prijeme, ki »flirtajo« s precejšnjo dozo progresive (in to ne na tisti tečni, masturbacijsko progressive način), je ključna zadeva običajno vokal. Če že pridete skozi glasbo in zagotovo boste potrebovali precejkrat poslušati, da boste odkrili vsa bogastva, ki jih The Undercurrent skriva, pa je vokal tista podrobnost, ki največkrat odloča o vsem. Odhod Guillaumeja Bideauja v skupino Mnemic in prihod Lawrenca Mackroryja (bivši Darkane) je skorajda neopazen, kar je tudi dobro. Na srečo pa veliko pripomore tudi skorajda »bolj dominantni« vokal Pierricka Vallenceja, ki še vedno obračunava tako s kruljenjem (jasnim) in kriki. Mogoče so malo moteči pretirani clean vokal deli, kjer je vpliv Strapping Young Lad več kot očiten, a vseeno ni tako hudo.
Očitna je tudi mojstrska produkcija Daniela Bergstranda (Meshuggah, Strapping Young Lad, Soilwork), saj je zvok mnogo bolj masiven in umazan, ampak s tem samo doda več kot očitni moči glasbe, ki jo ustvarjajo Scarve. Za vse fane modernega death metala, ki iščejo tehniko, agresivnost, a tudi dušo in toplino naravne kreacije, bo The Undercurrent več kot poplačan nakup. Ubijalsko!

Ivan