Satan. Izvirni, prvobitni, starošolski, metalski Satan. Band, ki ni nikoli razočaral, v katerikoli (re)inkarnaciji in s/pod katerimkoli imenom že se je pojavil (poleg Satan še Blind Fury, Pariah itd.), in tudi prvi album po 26 letih ni nikakršna izjema.
Band je zamudil prvi NWOBHM vlak konec sedemdesetih in prvi album, legendarni LP Court In The Act, izdal »šele« leta 1983. Nič za to, vtis je bil vsekakor primerljiv z vtisom prve plošče Iron Maiden oz. Samson ali prvega albuma Diamond Head, zato so Satan naslednja leta preživeli nadvse aktivno. Naslednja plošča, legendarna Suspended Sentence, je nakazala proto thrash angleške scene in je v času, ko so Onslaught igrali le Venom speed metal, lestvico dvignila za deset stopničk, po katerih so sledili Xentrix, Sabbat itd. Pot se je po številnih (prej omenjenih) imenih končala, naslednja post-inkarnacija Satan pa so bili Skyclad s še enim legendarnim angleškim pevcem, Martinom Walkyierjem iz Sabbat.
Suspended Sentence prehaja v Life Sentence. To je album, ki bi ga morali izdati leta 1984, eno leto za prvencem. Tudi zveni točno tako in prav to je bil namen banda. Vsi komadi so filigransko premišljeni, vsak ton nadgrajuje prejšnjega, band pa je v top formi. Time To Die, Twenty Twenty Five (z odličnim vokalnim troglasjem na sredini komada) … metal nebesa. Testimony z refrenom nakazuje himno, Ross pa z nezmotljivim glasom po 30 letih še vedno kraljuje (pel je na prvi plošči, na drugi je manjkal, celotna zasedba, ki je posnela tale album, pa je originalna zasedba s plošče Court In The Act, kar je edino sprejemljivo/pravilno). Veliko je klasičnih angleških dvoglasij, tako da metal srce vriska od sreče ob poslušanju. Bas kolje z globino (čeprav brez rezkosti), se v stilu Petea Waya vseeno prilagaja glasbi in popolnoma umestno dopolnjuje šeststrunske kitare. Produkcija je neverjetno naravna, živa in brez triggerjev, umetnih dodatkov ali česarkoli tretjega (in nepotrebnega). Kljub temu (oz. prav zato) zveni nadodlično! Celoten izdelek nima niti najmanjšega »fillerja«, torej skladbe, ki bi bila slabša (najslabša), in prav vse zveni po klasiki in kandidatu za enega od top 10 albumov leta. Mojstrsko od prve do zadnje sekunde. Nekateri glasbeniki/pevci so enostavno rojeni za delanje/igranje/produciranje in izdajanje kvalitetnega metala in Satan so eni izmed njih.
Satan so tu, da nas prepričajo, da Satan je, da Satan živi. V nas. Reči, da jim je »uspelo«, bi bilo podcenjevanje. Več kot uspelo jim je – prepričali so nas, da obstaja pekel, z njim pa na tisoče Satanovih peklenščkov in ostalih otrok teme, ki jim oče poveljuje v najglobljih breznih planeta, gorečega planeta, obdanega s kovino. Album najvišje, najtrše, naj[vstavi poljuben pridevnik] metal kakovosti, brez najmanjšega dvoma. Obvezen nakup!