Sarcasm - slovenska thrash metal skupina, pa tudi pojem, ki pomeni zasmeh, jedko posmehovanje, porog. Skupino Sarcasm, ki je svoja krila že (davno) razprla v svet, v domačih krogih ni potrebno posebej predstavljati. Pet albumov, kmalu petindvajseta obletnica od zarodka skupine, ki jo trenutno (pa tudi na albumu) sestavlja pet članov (in tudi šolska ocena novega albuma, bi zlahka nosila isto številko).
Nekajletni studijski premor se je skupini obrestoval, v tem času so (na)črpali navdih in ga nakopičili v album Something To Believe In, s katerim dejansko ponujajo nekaj, v kar lahko verjamem(o). Sumim, da se je zanimanje za to skupino na domačih tleh pred leti nekoliko ohladilo, razlog pa najverjetneje tiči ravno v preteklem ustvarjanju. Something To Believe In pomeni revitalizacijo, izluščenje biti skupine, a hkrati stopa v korak s časom. Njegovo vsebino lahko umestimo med albuma Crematory in Igra Narave. Ponaša se tako s thrasherskim odnosom, a pokončno nosi tudi melodično heavy držo, s čimer apelira tako na poslušalce thrash kot heavy/power metala. Naj jim bo klic uslišan, saj je v venčku desetih pesmi nakopičen stoodstotni Sarcasm.
Tokrat so »zanemarili« slovenščino, vsa besedila so zopet v angleščini. Odločitev za uporabo enega jezika je zelo primerna, saj se veliko bolje obnesejo enojezična besedila (pri Sarcasm pa predvsem v angleškem jeziku), kot pa mešanje jezikov pri tkanju rim, ipd., kot je bilo to storjeno na nekaterih predhodnih izdelkih (saj ne gre za tretjerazrednega slovenskega rap izvajalca). Resda so besedila v angleščini, se pa zato njih tematika (pohvalno) večinoma dotika slovenskih tal oziroma dogodkov, ki so se pripetili na njih. Skupni imenovalec izdelka je vojna - bodisi »vojna«, ki jo bije vsak posameznik v sebi (v uporniški Something To Believe In, Demons), ali pa tista prava, skupinska/zunanja (v Summer 91, We Are At War), ter njene posledice (Voices Of Verdun, Ghosts In The River, 21). Ob vsakem besedilu je spremna beseda, ki učinkovito predstavi idejo, ki jo samo besedilo tudi izvede. Le-ta so ali uglajeno sarkastična, (tokrat veliko bolj) prebrisana, ali pa (bolj redko) hudomušna. A niti ta premik, poteza, ne bi zadostovala, če ne bi bila razlika tudi v izvajanju. Pljučna kapaciteta njihovega vokalista Egista Zagoričnika pride do svojega popolnega izraza, brez nepotrebnih (celo absurdnih) izbruhov, nekoliko bolj je razkril svojo melodično stran in pri tem ni izgubil mišičastih (macho) prijemov. Močni, pogosti in odlično umeščeni so tudi spremljevalni vokali.
Gradivo albuma je spretno zamišljeno, napisano, stkano, izvršeno ter izdano. Mogoče je na to vplivala zamenjava nekaterih članov (kitarist in bobnar). Opne bobnov doživljajo pravi pretres, oba kitarista pa premoreta več strelskih sposobnosti/natančnosti kot Robin Hood (mojstrsko združevanje dveh kitar). Privlačne kompozicije si sledijo kot po tekočem traku, refreni so magnet za ušesa, album je zbirka zmogljivosti članov skupine, z nekaterimi domislicami, ki lepo obrodijo trud/prizadevanje. Pesem License To Sarcasm je lep primer, ki rahlo pomiri duševno intenzivnost predhodnih pesmi, z vnosom humorja (duhovito oponašanje Seana Conneryja v refrenu), vanjo pa dokuhajo tudi vzorec James Bond Theme v metalski različici. Demons vsebuje zanimiv refren, posebno omembo pa si zasluži posvetilo duhovom krvave zgodovinske bitke na slovenski grudi, pesem Ghosts In The River, ki se zdi kot metalski poračun pesmi Soči pesnika Simona Gregorčiča, ter Generations In Blood, ki ponudi mračen pogled na (večno?) sklenjen krog človeštva.
Album, ki mu je mogoče prikimavati (headbangati), nepošteno pa bi mu bilo zmajevati z glavo.
Sarcastic Reborn!

Darijan

CD lahko naročite na elektronskem naslovu: sarcasm@sarcasm-band.com