Kot anonimneži so Sabaton v začetku letošnjega leta nastopili pred Edguy in Dragonforce na svoji prvi evropski turneji in zapustili zelo dober vtis. Na turneji so predstavljali lani izdani prvenec Primo Victoria, odigrali pa so tudi že skladbo z Attero Dominatus, Nuclear Attack.
Prav ta skladba je tudi zelo reprezentativna za podobo švedskih power metalcev. V njej namreč združujejo svoje najmočnejše atribute, ki jih naredijo za enega najbolj »herojskih« power metal bandov. Gre za pompozno, epsko obarvano metal himno hitrejšega tempa s spevnim refrenom, močno, zborovsko back vokalno podporo in klasičnimi heavy metalskimi riffi. Vokal Joakima Brodena pritegne, ni sicer tako surov kot Lemmyjev ali od Jona Olive, ima pa zelo dober občutek za melodiko, poje prodorno, samozavestno, kot pravi vodja, ki pelje vojsko v boj. Sabaton ne zapadajo v čiste power metalske klišeje in tudi ni mogoče reči, da so kopija katerega koli banda. Nahajajo se nekje med starejšo nemško power metal šolo in bandi onstran Atlantika a la Virgin Steele, zvenijo dokaj sveže, bolj junaško, uspelo jim je najti neko svojo pot. Klaviature uporabljajo le za atmosfero in ustvarjanje pompozne podlage, njihova funkcija je znotraj skladb podobna kot pri prej omenjenem bandu Davida DeFeisa, a z manjšo dozo klavirskih pasaž. Na albumu si prave epske himne sledijo ena za drugo, bolj klasično heavy podobo imata recimo na koncu We Burn in Metal Crüe, kjer je besedilo sestavljajo iz imen hard&heavy metal velikanov. To Sabaton niso; a nič zato, Attero Dominatus je zanimivejši od marsičesa, kar so v tej himni omenjena imena posnela v zadnjem času. Zagotovo pa so eno prijetnejših power metal odkritij zadnjega časa.

Matjaž