Pred desetletjem je smernice melodičnega power/heavy metala vodilo pet do deset bandov, za njimi pa se je pojavilo nešteto posnemovalcev, ki so bolj kot ne dokaj hitro utonili v pozabo in danes praktično ni več slišati zanje. Kvalitetni bandi so ostali, a tudi ti večinoma ne dosegajo več takratnega nivoja. Se pa tudi danes, ko je ta zvrst nekako odmaknjena od osrednjega dogajanja v metalu, najdejo nekateri manj znani bandi, ki jih velja preveriti. Eden takih so Švicarji Rizon, ki z Masquerade predstavljajo svoj tretji izdelek.
Težko bi se sicer reklo, da Rizon ustvarjajo nekaj pretresljivo novega, se pa zelo trudijo ne posnemati ostalih bandov in si ob tem izoblikovati čim bolj lastno podobo. Ni dosti momentov, kjer bolj spominjajo na koga drugega, izjema je recimo »edguyovski« refren skladbe Out Of Nowhere. Svojo identiteto v prvi vrsti iščejo z zelo razgibanimi skladbami, ki imajo poleg lepo speljanih melodičnih aranžmajev tudi zanimivo vsebino in niso narejene po konceptu »naredimo klišejsko melodično skladbo, ki bo hitro palila« in potem še hitreje šla v pozabo. Naslednja njihova posebnost pa je enakovredna uporaba ženskega in moškega vokala, ki se je tu izkazala za zelo uspelo kombinacijo. Tako po barvi kot kvaliteti med njima ni večjih razlik, moški je nekoliko nižji, ženski bolj raznolik. Pri samem komponiranju se Rizon niso držali nekih določenih vzorcev, vsako skladbo so skušali narediti kar se da zanimivo in raznoliko in to jim je večinoma dobro uspelo. Ob tem ne velja spregledati dejstva, da album traja skoraj uro in četrt in da tudi proti koncu ne zapade v dolgočasje. Čeprav je res, da je v začetnem delu albuma več močnejših skladb. S svojim melodičnim metalom se Rizon pogosto približajo power metalu, da pa ne preveč, poskrbi proti melodičnemu rocku orientirana produkcija. Pomembno vlogo v celotni podobi igrajo simfonični aranžmaji, ki bi lahko spomnili tudi na znamenitega Meatloaf-a, klaviature pa včasih prevzemajo tudi za Stratovarius značilen zvok, a le zvok, ne tudi stil.
Rizon niso novi Kamelot, tudi ne nova Avantasia, a kdor rad prisluhne tem zasedbam, lahko brez skrbi seže tudi po »maškaradi«.