Po štirih izdanih studijskih albumih v letih 2001 do 2004 se španski power metalci Red Wine poslavljajo. Da pa ne bi bil njihov konec preveč monoton, so za finale posneli še album s simboličnim naslovom The End, na katerem najdemo deset priredb različnih bandov, hkrati pa gre tudi za edino stvaritev banda v angleškem jeziku (z izjemo ene priredbe ter zaključnega komada).
Na svojih albumih so Red Wine igrali »happy flower power metal« in zato ne preseneča, da so večinoma priredili power ter heavy metal bande. Tako slišimo priredbe kot so Wings Of Reality (Angra), Rise And Fall (Helloween) in Don’t Talk To Strangers (DIO), na žalost pa so se večinoma preveč držali smernic, ki so jih začrtali originali, ne samo kar se tiče instrumentalne podlage, temveč tudi vokala. Imitacija Maria Suareza je odlična, tako da lahko celo Megadeth priredbo In My Darkest Hour poslušamo na tipično jezen Dave Mustaine način, pri Square Nothing (v originalu In Flames) slišime celo growle, le pri Blind Guardian priredbi Imaginations From The Other Side se opazi španska izgovorjava angleškega jezika, kar malo spomni na band Dark Moor, vseeno pa bi si od priredb želeli malo več originalnosti. Preostanek zapolnijo Black Night (Deep Purple), The Mirror In Your Eyes (Rage), Predicador (Panzer), Wasted Time (Skid Row), za konec pa sledi še »tema inedito de Red Wine«, poslovilni komad Indios.
The End je soliden album priredb, ki pa so na žalost bolj ali manj enake originalom. Primerno za lahkotno poslušanje in nič več.

Boštjan