Ozzy je po prerani smrti kitarskega genija Randyja Rhoadsa (letalska nesreča z neodgovornim pilotom, ki je izvajal neumen trik in hotel leteti tik nad turnejskim avtobusom, se zrušil in ubil sebe, Randyja ter še eno osebo) moral nadaljevati s turnejo. Zaradi bojazni, da se mu bo zmešalo, če ostane doma s preveč časa (kasneje se mu je vseeno, pobril se je na nulo v spomin na Randyja in alkoholno-kokainsko preživel vsak dan naslednji dve leti) ,ga je Sharon poslala na odre le nekaj tednov po tragičnem dogodku, Randyja pa je na kitari nadomestil Brad Gillis, ki se je kasneje proslavil v mid-80's atrakciji Nightranger. Spremno besedo je sestavil takratni »live« basist Rudy Sarzo (Sarzo je igral z mnogimi velikani: Dio, Ozzy, Whitesnake, Blue Öyster Cult, Quiet Riot v obdobju Metal Health in v sedemdesetih, zares kultna figura), koncertni posnetek pa obsega dokaj skromno število komadov. Trinajst.
Odlična odrska teatralnost (grad na odru) in gromozanska postavitev (stopnice do bobnov, klaviature na »balkonu grada« itd.) dodajo k zares metal atmosferi, ki jo nekako slabša čudni, zmedeni Ozzy v svojih modrih hlačah z vijoličnim odtenkom. Vokali so vidno (po)nasneti v studiu, band pa ovira takrat še neizvedljiva brezžična opcija (ki se je začela pri večjih bandih uporabljati dve, tri leta kasneje, recimo Steve Harris iz Iron Maiden leta 1984 že igra z brezžično povezavo), zato Gillis in Sarzo skoraj skozi celoten koncert stojita na omejenem prostoru treh, štirih metrov okoli sebe. Aldrige je odigral zares odličen koncert, bobni so eden izmed boljši delov banda, na klaviaturah pa se skriva legendarni Don Airey (Deep Purple).
Set sestavljajo komadi s prvih dveh, takrat aktualnih albumov: Blizzard Of Ozz in Diary Of A Madman, plus tri klasike Black Sabbath. Zvok je optimiziran za 5.1 tehnologijo, na novo zmasteriziran, slika je izboljšana.
Nič pretresljivega, priporočam die-hardom, ostali pa si privoščite nakup prej omenjenih klasičnih albumov, če si jih še ne lastite, in raje dobite dozo metal riffov in solaž izpod rok nesmrtnega mojstra Rhoadsa skozi zvočnik direktno v žilo.