Glasbena (metal) scena, ki izžareva naraščajočo vehemenco, pomanjkanje konsistence in umetniških standardov nujno potrebuje band, ki poseduje prej opisane (konstantno manjkajoče) kvalitete v najsvetlejši obliki.
Zadnjih dvajset let je Opeth ime, ki se vedno pojavlja ob omembi najbolj neprenehoma žarečih luči v metal svetu. Kontinuirano impresionira s svojim unikatnim stilom, mešanico udarne, progresivne, death metal agresivne energije, integriranih jazz/fusion vplivov, progresivnega rocka šestdesetih in sedemdesetih ter globokih, osebnih lirik. Medtem njihove mojstrovine dodatno zavzemajo svoje poslušalstvo in nikoli ne izgubljajo fascinantnosti, ki jih obkroža, tudi po več poslušanjih ne. Prej obratno; veličastni Opeth svet se dokončno razkrije šele, ko se podamo na glasbeno potovanje skozi bogato diskografijo … neštetokrat.
Termin »prog« (progresiva) se je sprva pojavil konec šestdesetih, pridevnik »progressive« je spadal k zvokom izvenzemeljskih rock bandov, ki so v svojo distorzirano bit primešali nekonvencionalne zvoke (zvoke raznih tolkal, klaviatur, njihovih efektov itn.). Opeth so klasično prog rock bit zamenjali s tršo, kovinsko in unikat je bil rojen. Že v devetdesetih ni bilo več dvoma: Opeth so skupina za vsa počutja, v neizmerno bogati ponudbi raznovrstnih menijev progresivnih izdaj lahko pri Švedih najdemo prav vse. Svoje glasbeno mojstrstvo so se odločili ovekovečiti tudi na filmskem traku. Po izdaji dveh odličnih DVD-jev imamo pred sabo tretjega, najkvalitetnejšega.
Obsežen video paket je del »Evolution XX: An Opeth Anthology« turneje, organizirane v letu dvajsete obletnice banda. Digitalni disk, posnet v prestižni, legendarni, magični kraljevski dvorani Royal Albert Hall v Londonu (za nastop dosegljiva le ročno izbranim umetnikom), obsega dvojno avdio/video izdajo progresivnega glasbenega mojstrstva, podprtega z bogatim bonus materialom (intervjuji, road life banda itd.).
Posvetimo se koncertu: 5. aprila 2010, je bila notranjost ornamentne dvorane napolnjena do zadnjega kotička. V prvem delu smo priča predstavitvi celotne mojstrovine Blackwater Park, prvega mednarodno vsesprejetega Opeth albuma, za band mejniškega pomena. Skozi klasike Bleak, Patterns In The Ivy, The Drapery Falls, The Lepper Affinity, Harvest itd. se podamo na pot Opeth, ki je iz banda naredila vodilno silo progresivnega metala. Kljub dolžini albuma (skoraj 70 min), le-ta mine v trenutku. Tipično s humorjem navdahnjeni nagovori vseskozi držijo poslušalstvo v napetem duhu pričakovanja naslednjih besed nikoli predvidljivega, konstantnih presenečenj sposobnega Mikaela Akerfeldta, motorja Opeth, ki vsako leto bolj nezaustavljivo hiti proti knjigi legend metalske zgodovine. Mistično, eterično. Odličen zvok, spolirani bobni Martina Axenrota (več kot vredne zamenjave odličnega Martina Lopeza), izrazit Mendezov jazz bas, odkrite klaviature, točni back vokali, magična atmosfera. Raj. Drugi del predstavlja kronološko aranžirana selekcija favoriziranih komadov obsežnega kataloga ostalega bogatega materiala (od Forest Of October (1995, Orchid), do Lotus Eater (2008, Watershed) »Progresivno kreativni« duh je vseprisoten .
Naslovnica je namenoma podobna legendarni Deep Purple – Concerto For Group And Orchestra. Koncept predstavlja posvetilo enemu izmed vplivnejših rock bandov našega časa in poudarja Akerfeldtovo prvo življenjsko glasbeno ljubezen (70's prog rock) ter korenine članov banda. Dodatek klasičnega dvodelnega diska prihaja v obliki seta petih diskov, ki ponudijo dva DVD-ja in tri avdio CD-je koncerta. Odličen, vsakega centa vreden paket za hardcore fan(atik)e.
Opeth ne znajo razočarati. In prav je tako. Vedno znova presežejo svoj prejšnji »magnum opus«, razmišljujoče razširjajo obzorja, edinstveno napenjajo centralne možganske celice ter zgodbe svojih glasbenih dokumentov venomer monumentalno zaključujejo pri vrhu lestvic glasbenih poznavalcev. Sestri inteligenca in perfekcija se tu najlepše združita v apatičnem stanju poslušalca, ki nepremično obsedi pred ekranom. Neprimerljivo in edinstveno.

Tilen