RECENZIJE

17. 12. 2014
Neurotech - Infra Versus Ultra
samozaložba, 2014

Wulf z neverjetno marljivostjo že četrto leto zapored nadaljuje z izdajanjem studijskih albumov (v kolikor se njegovi trije Dešifrirančki, ki so nastajali v letih 2012 in 2013, smejo razumeti kot en album). Očitno je dosti enostavneje pisati in proizvajati glasbo, če je glasbenik odvisen le od lastne kreativnosti in se mu ni treba nenehno usklajevati z drugimi člani banda, ki so temu manj predani – kar se pogosto zgodi, kadar se pravi band razvije iz projekta enega glasbenika.
Neurotech torej nima te težave, in v kolikor Wulf ne bo več imel ambicij predstavljanja glasbe v živo, je to del banda, ki bo ostal zakopan za zmeraj. Z njim vred pa tudi dobršen del metalskega izraza v njegovi glasbi. A to ni nič novega, o tem sem pisal že v začetku leta v zvezi s singlom The Elysian Symphony. Kar me je pa kljub vsemu presenetilo in do določene mere odvrnilo od pozitivnega vrednotenja albuma Infra Versus Ultra, je med drugim njegova repetitivnost. Očitno je Wulf s predhodnimi izdajami prišel do neke točke, kjer se mu je zdelo vredno se ustaviti, se na tem mestu poglobiti v lastno glasbeno izražanje in znotraj znanega ponuditi še nekaj več. S tem seveda ni nič narobe, toda ko se repetitivnosti, že znanemu in slišanemu slogu, pridruži še pomanjkanje catchy ritmov, ki so Neurotechove izdaje nekako zmeraj spremljali, se poslušalčev interes logično zmanjša. Ko temu dodam še poppish/dance elektroniko, ki je recimo med Unleashing the Dead ali Sacrifice dejansko glavni lajtmotiv, pa tudi osebno pridem do nekih meja, ki jih ne morem kar tako zlahka premagati. In to povsem nenamerno. Poleg tega mi mešanica nežnih/klaviaturskih in ostrejših/kitarskih ritmov tokrat sploh ne ustreza, nemalokrat pa bi si namesto nežnega, elektronsko obdelanega vokala zaželel kakšen krik ali pač nekaj manj petju podobnega (kot recimo pri When the Night Falls).
Glede na prebrane odzive na različnih mestih na spletu, ki vsi trobijo v en in isti rog zadovoljstva, pač moram potegniti črto, da je moja glavna in edina težava z dotičnim albumom žanrska nekompatibilnost s trenutnimi glasbenimi preferencami. Vsi pravoverni ljubitelji elektronike in industriala bodo zagotovo našli dovolj všečnega gradiva.

SORODNE VSEBINE:
1. 10. 2000Tyrax - Slaughtered Live / Recenzije
15. 7. 2013TOAD - Endless Night / Recenzije
9. 12. 2014Broken Arrow - Feel the Arrow / Recenzije
29. 8. 2016Metallica - Hardwired (single) / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
17. 1. 2020
Týr - Hel
Recenzija
30. 12. 2019
Batushka - Панихида
Recenzija
27. 12. 2019
Condemnatio Cristi - At Peace with War
Recenzija
24. 12. 2019
Ofdrykkja - Gryningsvisor
Recenzija
20. 12. 2019
Carnifliate - Disgusting Festivities
Recenzija
12. 12. 2019
Malorshiga - Kvlt ov Vitis et Olea
Recenzija
10. 12. 2019
Inferi - The End of an Era | Rebirth
Recenzija
5. 12. 2019
Lacuna Coil - Black Anima
KONCERTI & FESTIVALI
20. 1. 2020
Apocalyptica
Tvornica kulture, Zagreb, Hrvaška
21. 1. 2020
Sabaton, Apocalyptica, Amaranthe
Gasometer, Dunaj, Avstrija
21. 1. 2020
Melechesh, W E B, Selvans
Orto Bar, Ljubljana
21. 1. 2020
Veuve
El Covo De Jameson, Opčine, Italija
24. 1. 2020
Seitanik Ritval: Old Night, Ghost Of Veronica
Klub Gromka, Metelkova; Ljubljana
24. 1. 2020
Decatholicize, Amalgam, Protype5
Orto Bar, Ljubljana