Na današnji dan
2015
Izide Visions Of Apocalypse, drugi album kalifornijske death/thrash metal zasedbe Insanity
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

7. 1. 2015
Ne Obliviscaris - Citadel
Season Of Mist, 2014

Ne Obliviscaris so v zadnjih letih poleg someščanov Be'lakor bržkone najbolj prepoznaven avstralski izvozni artikel v svetu ekstremnega metala. Temu se niti ne gre čuditi, saj na sceni dobro zapolnjujejo vrzel, ki ločuje »običajen« progresivni metal od bolj ekstremno obarvanih metalskih podzvrsti. Nekateri jih sicer radi označujejo kot progresivni black metal ali celo blackmetalski odgovor na Opeth, vendar Ne Obliviscaris (tudi) s Citadel dokazujejo, da so tovrstne primerjave povsem iz trte izvite. »Blackmetalskost« je v eklektični žanrski mešanici glasbe (tu lahko slišimo vse od progresivnega metala, melodičnega black metala, death metala do neoklasičnih vplivov in celo odtenkov tehničnega metalcora), ki jo je moč najti na dotičnem ploščku, zgolj eden od naštetih podžanrov, okrog katerih zasedba gradi svoj zvok, in se z mešanico povsem zlije. Citadel je celo izraziteje progresivno kot ekstremno naravnan. Tu imam v mislih predvsem povečano uporabo čistih vokalnih linij, ki so na tej izdaji še opaznejše in na trenutke celo povsem izpodrinejo harsh vokale (opaznejša izjema je morebiti edino komad Pyrrhic, kjer so slednje vokalne linije mnogo izrazitejše). Praktično vsaka pesem vsebuje čiste vokalne dele, ki večinoma služijo kot nekakšen dodaten melodični most med hitrejšimi in počasnejšimi deli pesmi in umirjajo dogajanje znotraj posameznega komada. Sicer izjemna tehnična podkovanost zasedbe tudi tokrat ne zastira in odvrača pozornosti od same strukture pesmi ter tako ni preveč potisnjena v ospredje, kar je vsekakor dobra stvar (če seveda niste ljubitelji raznih tehnicističnih onaniranj). Pesmi so v svoji strukturi sicer precej razgibane in stalno presenečajo, vendar se med seboj na koncu mogoče vendarle premalo opazno razlikujejo.
Citadel je morda celo že kar presenetljivo speven in blagozveneč album (vsaj v podžanru ekstremnega progresivnega metala) in daje vtis, da cilja na (še) širše metalsko poslušalstvo. V primerjavi s prvencem je za skoraj štiriindvajset minut krajši (ustavi se pri dobrih oseminštiridesetih minutah) in tudi s tega vidika za povprečnega poslušalca lažje »prebavljiv«. Naslovi pesmi se bodo morda nekaterim zdeli malenkost preveč pretenciozni (osebno me sicer niso motili), vendar jih je ob poslušanju z lahkoto mogoče odmisliti in se prepustiti toku glasbe. Zahtevnejših progresivnih sladokuscev kot tudi tistih, ki dajejo prednost ekstremnejšim zvrstem, morda zaradi vseh naštetih lastnosti ne bo navdušil, vendar pa bo lahko zasedbi le malokdo očital, da ne gre za plošček nesporne kakovosti.

SORODNE VSEBINE:
6. 9. 2001Guild Of Ages - Citadel / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
8. 11. 2019
Mayhem - Daemon
Recenzija
7. 11. 2019
Insomnium - Heart Like a Grave
Recenzija
6. 11. 2019
Mgła - Age of Excuse
Recenzija
29. 10. 2019
Musmahhu - Reign of the Odious
Recenzija
18. 10. 2019
Rammstein - Rammstein
Recenzija
14. 10. 2019
Sacred Reich - Awakening
Recenzija
11. 10. 2019
Batushka - Hospodi
Recenzija
8. 10. 2019
Rotting Christ - Non Serviam: The Official Story of Rotting Christ (knjiga)
KONCERTI & FESTIVALI
13. 11. 2019
Life Of Agony, Doyle, Evolution Empire
Flex, Dunaj, Avstrija
14. 11. 2019
Amon Amarth, Arch Enemy, Hypocrisy
Gasometer, Dunaj, Avstrija
14. 11. 2019
Sick Of It All, Comeback Kid, Cancer Bats, This Means War
Backstage, München, Nemčija
14. 11. 2019
Stonebride
El Covo De Jameson, Opčine, Italija
14. 11. 2019
Madvice, The Mothman Curse, Devil Crusade
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
14. 11. 2019
Mayhem, Gaahls Wyrd, Gost
SiMM City, Dunaj, Avstrija