Morana so kranjska metal zasedba, ki je luč sveta ugledala leta 2006, njen prvenec pa relativno dolgih šest let kasneje, natančneje konec decembra lanskega, apokaliptičnega leta. Ker smo sredi tretjega meseca leta 2013, lahko brezskrbno trdimo, da leto 2012 za človeštvo ni bilo pogubno, kakor tudi rojstvo Too Bad For Heavens zanj ne pomeni tektonskih premikov na glasbenem/metalskem področju, in to kljub temu, da dotični izdelek predstavlja bogato žanrsko mešanico. Album se giblje med rockom, heavy, folk, black in melodičnim death metalom. Band je torej poskušal različne glasbene okuse posameznih članov spraviti na en imenovalec, ali mu je to uspelo, pa mora vsak poslušalec oceniti zase, saj uporabljene mešanice glasbeni navdušenci ne srečamo ravno pogosto. Za moj okus predstavlja opisana mešanica enostavno preveč za en album.
Kdor se je ne bo ustrašil, bo na albumu našel kristalno čist kitarski zvok, vesele, poskočne in razgibane melodije ter klaviature, ki iz ozadja pomagajo pri ohranjanju pozitivnega, veselega vzdušja (da, Too Bad For Heavens pomeni preko eno uro pozitivne metal energije) ali povsem samostojno razvajajo ljubitelje romantičnih ritmov. Zvok je celo tako jasen, da bas kitara v rockerski maniri pride jasno do izraza, medtem ko Too Bad For Heavens tudi vokalno nikoli ne dolgočasi: pretežno blackmetalski vokal se vedno znova umakne ali pa v duetu sodeluje z ženskim sopranom ali rockerskim heavy metal screamom. Skladno z zadnjimi besedami prejšnjega stavka pa je tudi povsem jasno, da se na albumu nahaja marsikatera solaža, ki je v mojih ušesih dodatno poskrbela za nejevoljo (a kot sem že marsikdaj zapisal: tudi to je stvar okusa).
Gromozanska in nikakor nepomembna pika na i je zunanja podoba tega ploščka. Knjižico (v pravem pomenu besede) namesto kartona ali plastike ščitita debeli usnjeni platnici, v notranjosti pa lastnika zgoščenke v formatu A5 pričakajo besedila, večkratna barvna interpretacija naslovnice z dodanimi motivi ter zanimiv dizajn, za katerega je poskrbel vokalist Tomo.