Pri omenjanju finskih folk metal bandov ne moremo mimo Moonsorrow, ki imajo za seboj že štiri albume, številko pet pa so naslovili Verifäkeet.
Vendar Moonsorrow niso tipični predstavniki te scene, kar dokazujejo tudi na novem izdelku. Finci s petimi skladbami skandinavskega black metala, v dolžini osmih do dvajsetih minut, z mogočnimi, epskimi riffi srednjega tempa, pompoznimi zborovskimi vokali, nordijsko folkloro poustvarjajo atmosfero Bathory mojstrovin Hammerheart in Twilight Of The Gods ter vlečejo na vizuelne predstave videospota One Road To Asa Bay. Vseeno banda medsebojno ne gre čisto enačiti, Moonsorrow ob vsej epskosti tu pristopajo agresivneje in bolj surovo kot Bathory v tistem obdobju, njihove veličastnosti vseeno čisto še ne dosegajo. Z uporabo piščali in harmonike pa so poudarili tudi bolj svoje, finske korenine. In to je poleg surovega, black metalskega vokala edina prava vzporednica s Finntroll. Je pa album privlačen zaradi svoje raznovrstnosti, vsaka skladba ponuja različna razpoloženja, z instrumentalnimi akustičnimi deli, agresivnimi ritmi, blast beati nadgradijo impresivno, temačno epsko atmosfero in kljub dolžini poslušalca ne peljejo v dolgočasje, ampak v nepozabno vikinško potovanje skozi sneg in led.
Ob Primordial se Moonsorrow zdijo najbolj primerni nasledniki Bathory.

Matjaž