RECENZIJE

30. 1. 2020
Minenwerfer - Alpenpässe
Purity Through Fire, 2019

»… Naj se zgodi božja volja. Morda so to moji zadnji pozdravi. Sprejmite mnogo poljubov in mnogo gorečih pozdravov – vsa družina in sorodniki in vsi domači fantje in dekleta od v voljo božjo vdanega Alojzija Polha. Še en poljub vsem! Z bogom, z bogom, z bogom, ljubi moj domači kraj! Če se ne vidimo, se bomo videli gori. Sprejmite še en poljub in mnogo gorečih pozdravov. Ako se več ne vidimo, ne žalujte. Morda pa me ljubi Bog še ohrani pri življenju in se še vidimo. Z bogom, ne žalujte!«
– Alojzij Polh, Moskva, Nikolajska kasarna 442, 8. 10. 1914

Krutosti in grozote vojne … dejanja, ki človeka zaznamujejo in ga spremenijo, odtujijo in ostanejo zapisane v njem do konca njegovega bita. Zadnje čase so vse bolj pogosto v ospredje postavljeni bandi, ki se pogumno lotevajo tematike polpretekle zgodovine, ki je sicer postavljena v senco najgrozovitejšemu obdobju našega časa, saj je obdobje 1. svetovne vojne premnogokrat potisnjeno v ozadje. Z bandi, kot sta 1914 in tudi Minenwerfer, je tako glasbeno oživelo tudi to poglavje naše zgodovine.

Minenwerfer, dvojec iz Sacramenta, sicer stara znanca ekstremne glasbene scene, sta že s predhodnimi izdajami (plošča Volkslieder je bila izdana leta 2010, leta 2012 je luč sveta ugledal plošček Nihilistischen) dodobra opozorila nase. Minenwerfer preigravajo melodični/atmosferični black metal, izpopolnjen s širokim glasbenim asortimentom, med drugim tudi s progresivnimi pasažami, na trenutke že jazzovskimi prijemi in floydovskimi prizvoki. Nekoliko netipična kombinacija za opisovanje takšnih grozodejstev, ki so se dogajala med obdobjem 1. svetovne vojne, vendar se ta pri najnovejši stvaritvi, ki nosi naslov Aplenpässe, izkaže za najboljšo možno v vseh pogledih.

Že sam uvod v ploščo, ki s samo šestimi komadi doseže zavidljivih 59 minut, nam pokaže, da je koncept albuma zastavljen premišljeno, dodelano in nadvse raznoliko. Ta z vsemi elementi ustvari zgodbo, ki se izraža skozi glasbo in pričara občutke, ki se prikradejo in ostanejo do konca poslušanja na zelo intenzivnem nivoju ter se tudi, kot sama plošča, še dodatno stopnjujejo. In sicer že od samega začetka, kjer ob nagovoru poveljnika svojim vojščakom poslušalec začuti, da je del elitne skupine, ki se odpravlja na pot v neznane višave mogočnih Alp. Prepletanje hitrih pasaž in mirnih delov, kjer poslušalec enostavno izgubi občutek, da posluša melodični black metal, kažejo na to, da možakarja glasbeno izvrstno izražata čustva, ki pri takšni tematiki le še podkrepijo poslušalčevo dojemanje.

Zgodba albuma, kot že v uvodu omenjeno, torej ni klasično konceptualno povezana prek besedil, ampak se tokrat osredotoča na izražanje dojemanja dogajanja skozi glasbo. Tukaj predvsem izstopa dejstvo, da ob poslušanju v danem trenutku padeš v miselni tok akterjev tistega časa in se poistovetiš z njimi, da kar naenkrat začutiš veličino gora, ki so jih fantje zagledali ob vzpenjanju na zloglasne alpske prelaze, s čimer postane poslušalec del zgodbe. To je dvojcu z Alpenpässe nedvomno uspelo.

Od samega začetka ponuja album široko paleto glasbene raznolikosti, ki skozi celotno poslušanje ostane osredotočena na to, da v poslušalcu vzbudi zanimanje in ga ne pusti hladnega. Hiter in agresiven uvod kmalu preide v atmosferično poigravanje z različnimi žanri, kar z uvodnim komadom z zavidljivo dolžino 17 minut nikakor ni težko. Kljub izjemni dolžini pa ta ohrani rdečo nit. Tako je Der Blutharsch mojstrska kompozicija, ki izjemno vpelje poslušalca v album in se v nadaljevanju prelevi v najtrši in mizantropični black metal. Surova moč in preprostost tukaj dosežeta to, kar je namen te plošče: pokazati vse, kar ponuja vojna, torej tudi brezkompromisno brutalnost in boj za preživetje.

Drugi del plošče nas iz surovosti popelje v nekakšno transcendenčno stanje, ki najprej s hvalospevi in akustičnimi deli, podkrepljenimi z blackmetalskim kričanjem v skladbi Kaiserjägerlied izžareva upanje in prikrije temačnost, ki čaka vojščake pred vrati. Vsa ta umirjenost pa nekako izgubi pomen, saj akustična folk balada Tiroler Edelweiss resda po eni strani podkrepi omenjeno atmosfero, vendar po drugi strani vzbudi nelagodje in ustvari občutek zatišja pred nevihto, ki nastopi z zadnjim in najverjetneje najtemnejšim delom albuma. Vsa umirjenost, vso veselje izgubita pomen, ko v danem trenutku ropotajo kitare kot strojnice, ki pokosijo pred sabo nešteto nedolžnih, in bobnenje bobnov, ki kot topovski izstrelki opustošijo že tako krvavo zemljo.

Vojne nikoli ne prinesejo zmage, ostanejo le poraženci, tako na eni kot na drugi strani. Za sabo pa pustijo grozo, brezupje in konec koncev tudi smrt.


»… Nad tabo jasen bo obok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla …«

Že Simon Gregorčič je grozote opisal v najimenitnejši izpovedi takratnega časa, Minenwerfer pa so s svojim aktualnim dolgometražcem Alpenpässe uspeli odlično povzeti in v novejši podobi prispevati kanček k zelo temačnemu obdobju naše zgodovine.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
24. 9. 2020
Marax - Still Think You're Holy? - A Tribute to Eliminator (EP)
Recenzija
23. 9. 2020
Finntroll - Vredesvävd
Recenzija
18. 9. 2020
Teufel - Temni Grad Smrti (EP)
Recenzija
16. 9. 2020
Uada - Djinn
Recenzija
10. 9. 2020
Nefarious Vermin - Elongated Misery
Recenzija
7. 9. 2020
Mephistophelian - Anotos
Recenzija
4. 9. 2020
Iz ropotarnice: Morgul - Lost in Shadows Grey
Recenzija
24. 8. 2020
Ozzy Osbourne - Ordinary Man
KONCERTI & FESTIVALI
26. 9. 2020
Vulvathrone
Dvorišče MC Pekarna
26. 9. 2020
Deathfest 2020
Bukarešta, Romunija
26. 9. 2020
Metalitalia.com Festival 2020
Live Music Club, Trezzo sull'Adda, Italija
1. 10. 2020
KoD: Malorshiga, Sober Assault, Ways of a Heretic
Orto Bar, Ljubljana
2. 10. 2020
Terminal Disease, Licence to Hate, Peskovnik
Orto Bar, Ljubljana
3. 10. 2020
Bunkerfest Acoustic version: Noctiferia, X.U.L
Letni Kino Arrigoni, Izola