80’s nostalgiki pozor, naslednji album je samo za vas. Leta 1998 so se v nemškem mestu Koblenz začeli zbirati inkvizitorji, katerih pohod šele zdaj, z drugim albumom Doomsday For The Heretic, dobiva prave razsežnosti. No, ne pretiravajmo, tole je danes čisti underground, a vseeno obenem eden najbolj čistih NWOBHM albumov zadnjih ne vem koliko let. Ok, imamo Wolf, ampak tole je še bolj stara britanska šola.
Metal Inquisitor nazorno kažejo, da je v stilu enega tega nepozabnega obdobja, danes še vedno moč narediti album, ob katerem bi fanom te zvrsti prikradel nasmeh na ustnice kot malčkom pri odpiranju novoletnih daril. »Sodni dan za heretike« ne ponuja nič takega, kar ne bi bilo posnetega že do leta 1982, a nič zato, album je preveč zakon, da bi se ozirali na to. Inovativnost, originalnost, kreativnost, pozabite, vseeno pa poseduje band več osebnosti kot mnogokateri današnji power metal band. To je album za dušo. Aranžmaji, riffi, solaže, melodije, vse to spominja na obdobje Iron Maiden pred Dickinsonom, zgodnje Judas Priest, Saxon, Raven & Co., vokal tu je čisti kult. Judas Priest priredba Invader se odlično vklaplja v celotno podobo albuma, iz katerega stilsko izstopa le močno AC/DCjevsko navdahnjena Bad Boys Hard Rock Police. Želeli ste osemdeseta, tukaj ste jih dobili.

Matjaž