Še en velik band, ki je že samo zaradi svoje stare slave vreden, da se vsak njegov izdelek posluša že zaradi spoštovanja. Slon in Sadež nas v lekciji Sporazumevajmo se z metalci v grčalnem stavku nagovorita: »Ej, včeri sem si nabavu nov CD od Megadeth! MEGADETH!« Tisti, ki ste storili isto in pričakovali old school zadevo, boste nad nakupom razočarani.
Kratko ozadje imena albuma: Dave se je očitno začel zanimati za teorijo superstrun po letošnjem odkritju Higgsovega bozona (t.i. božjega delca) v pospeševalniku v CERN- u. Kljub božjemu delcu ostaja goreč pravoveren rojen kristjan, rekoč, da je album iz njegovega srca, ne iz glave. Mislim, da ni treba posebej trditi, da božji delec negira Mustainov kreacionističen pogled na svet. Naslovnica na albumu prikazuje del CERN-skega pospeševalnika.
Toliko za uvod, zanima nas predvsem glasba. Uradne kritike so slabe, prav tako prodaja albuma. Dave krivi vse nas, ki si nezakonito prenašamo glasbo z interneta. To razloži slabo prodajo, kaj pa kritike? Hja, za poslušanje in sprejetje tega albuma je potrebna predvsem neobremenjenost z zgodovino, ki pa žal za Slovence ni vrlina. Torej - na to glejte kot na samostojen album, brez primerjave z npr. Rust in Peace ali Peace Sells...but who is Buying? ali Countdown to Extinction. Kakor hitro imate v glavi primerjavo, se zdi Super Collider kot po(ne)srečen hard rock projekt Davea. Tempo je namreč ustrezno zmanjšan, praktično ni sledi o speed in thrash elementih, kot smo jih vajeni (razen mogoče v Build for War?). V zameno je vse skupaj zavito v hard rock celofan; predvsem kitarske linije so zaigrane z rock 'n' roll občutkom - poslušajte uvodni »Eddie Van Halen meets Yngwie Malmsteen« solo v Burn! Zanimiv je tudi blues-jazzy uvod pri Don't Turn Your Back. Bojda je to pesem Dave posvetil prijatelju, ki je zanj dejal, da je tak človek, ki bi ti ukradel travo in ti jo nato sam pomagal iskati. Kot protiutež črnski glasbi je bolj južni »redneck« uvod The Blackest Crow, ki v spomin prikliče t. i. white trash sceno. Da eksperimentiranja še ni konec, proti koncu albuma poskrbi pesem A House Divided, kjer me kitarski efekti spominjajo na trobento v bolj mehiškem stilu. Mogoče se mi to zdi, ker sem iz naslova razbral problematiko nezakonitega priseljevanja »Hispancev« v ZDA. Uradna dolžnost me zavezuje, da v poslušanje priporočam še »najboljše« pesmi z albuma - Kingmaker, Super Collider in Dancing in the Rain. Ljubitelji Thin Lizzy pa povejte, ali je Daveu uspelo prirediti pesem Cold Sweat.
Megadeth so izjavili, da jim je ta album všeč zaradi raznolikosti. To jim dam prav. Gledano kot tabula rasa je Super Collider dober, sicer klišejski, hard rock album. Ne pričakujte novega Rust in Peace, v bistvu sploh ne pričakujte Megadeth. Slovenskim politikom najverjetneje album ne bi bil všeč.