To je to. Splačalo se je čakati dolgih sedem let. K sreči se ni izpolnilo pravilo prekletega sedmega leta, ki bi band porinilo čez rob k samouničenju, temveč se je band po sedmih letih dvignil kot feniks iz pepela, poln samozavesti, kipeč od energije ter nasičen z novimi in starimi idejami. Je udarec na nos po sedmih letih fokusiranja sploh lahko kaj drugega kot direkten? In tako Mayhem v letu 2014 v svoj peti studijski album Esoteric Warfare z uvodnim komadom Watcher udarijo z vsem, kar so glasbeno v novem tisočletju premogli in tudi dandanes premorejo. Boljšega oziroma bolj zgovornega pričetka albuma nisem slišal že od … kaj pa vem … od A Blaze in the Northern Sky! Watcher resnično premore vse, kar nato ponuja preostali album po posameznih delih. Vokalno se v najboljši luči ne predstavi samo Attila, temveč mu z zborovskim petjem, ki je seveda povsem v slogu bolnega in zlobnega vzdušja, pomagajo še preostali člani. Še bolj kot je bilo napovedano s Psywar, pa Opazovalec z vidika dinamičnosti nenehno skače iz ene skrajnosti v drugo, medtem ko težišče tehtnice ves čas ostaja na strani hitrega in energičnega industrijskega black metala.
Od polovice albuma preko približevanja njegovemu koncu se nato razmerje med atmosferičnimi, na Attilovem vokalu in konfuznih ritmih temelječimi deli na eni ter ultra hitrimi blackmetalskimi napadi na drugi strani nekoliko izenači. Od tega trenutka začne album ne le glasbeno, temveč tudi strukturno dokaj jasno spominjati na Thorns in njihov istoimenski album iz leta 2001, ki sprva privabi z nalezljivimi ritmi, nato pa v drugi polovici omamlja s svojevrstno maničnostjo. Z navedeno primerjavo ne želim zanikati uvodnih besed o novem celovečercu norveškega kvarteta, temveč le nakazati, v katero smer se je le-ta v zadnjih letih razvil. Primerjava se pač ponuja sama po sebi, saj je album Thorns izredno unikaten in vsakdo, ki se mu glasbeno približa, pač mora biti pripravljen na takšno primerjavo. V primeru Mayhem in albuma Esoteric Warfare pa je jasno kot beli dan, da gre za naravni razvoj, ki se ni pričel pred »komaj« desetimi leti s Chimero, temveč bolj ali manj že s prvim studijskim albumom, legendarnim, kultnim in še kakšnim De Mysteriis Dom Sathanas. Ne ustrašite se torej podobnosti in ne obupajte nad drugim, nekoliko bolj ritualnim in manj direktnim delom, temveč se enostavno prepustite, da vas Mayhem opustošijo do konca. Esoteric Warfare predstavlja definitivno drugačen način igranja black metala, ki ga bomo od zdaj naprej morebiti slišali še pri katerem drugem bandu.