Mayhem so leta 1994 izdali zelo dober in unikaten album, ki se ga je posledično povsem razumljivo in upravičeno relativno hitro prijel status legendarnega oziroma kultnega albuma. Kljub številnim očitkom in kritikam na račun kasnejšega delovanja in ustvarjanja ugled tega albuma nekako ostaja nenačet, kar je po mojem tudi prav. Zato me tudi ne moti, da se Mayhem z dveletno, skoraj triletno, zamudo odpravljajo na evropsko/svetovno turnejo, na kateri bodo praznovali dvajset let obstoja dotičnega ploščka. Kar pa me moti, je okoliščina, da band izkoristi dobesedno vsako malenkost za prodajo takšne ali drugačne izdaje, s katero dopolnjuje diskografijo. Kdor zna nekritično oceniti bandovo studijsko ustvarjanje, bo brez težav prišel do zaključka, da je ta zmeraj imel zelo velik vpliv na širše dogajanje na sceni, zato mi resnično ni jasno, zakaj morajo vedno znova na tovrsten način obujati preteklost, za katero sem mislil, da jo je band zakopal z EP-jem Life Eternal (2008). Posnetek Live in Zeitz (2016) bi po mojem bil dovolj za praznovanje obletnice. Split z Watain (2016) še tudi nekako razumem, čeprav menim, da je nepotreben. Toda poleg kompleta kaset The Analog Collection (2016), ki sicer nima nobene neposredne veze s kultnim prvencem,  pa res ni treba še dodatno izdajati live albuma De Mysteriis Dom Sathanas Alive (2016; CD + DVD) samo zato, da se pohvalite s tem, da ga je v celoti v živo odpel Attila Csihar. Pred prihajajočo pomladansko turnejo manjka torej samo še, da zasedba zbere vse nekdanje člane in še z njimi ponovno posname album.