Mastodon so nazaj. Že šestič (če upoštevamo zgolj studijske izdaje) v zadnjih dvanajstih letih. Šestica je sicer že kar lepa številka, a zna biti tudi nevarna. Po šestih dolgometražnih albumih obstaja namreč že precejšnja verjetnost, da se bandu pripeti kakšen konkretnejši kiks ali vsaj manjša brca v temo. Toda ne v primeru Mastodon. Mastodon v šesto zvenijo (vsaj) tako dobro kot vselej. Na Once More 'Round The Sun tako dobimo ravno pravšnjo uravnoteženost kontrastov, tj. zrele preudarnosti in sproščene igrivosti, starega in novega, catchy »radio-friendly« rocka in kompleksne mešanice progresivnega sludgea, agresivnosti in melodičnosti in še bi lahko naštevali. Tudi pozni junijski izid zelo dobro sovpada s tem, kar najdemo na albumu, saj gre za material, ki je odličen za vrtenje med poletnimi roadtripi. Daleč od tega, da bi Mastodon skušali radikalno redefinirati svoj zvok; plošček prinese ravno pravšnjo mešanico prepoznavnih Mastodon melodij v sveži in pogosto spevnejši preobleki. Težko je tudi izpostaviti kateregakoli od komadov na albumu, saj prav vsi dosegajo zelo visok nivo celotnega ploščka. Velja omeniti, da se kot vedno (z izjemo prvenca Remission) kot gost vrača tudi starosta Scott Michael Kelly (Neurosis), ki ponovno začini konec albuma s svojim unikatnim vokalom. Da niti ne omenjam, da za vokale (poleg gosta Kellyja ob zaključku) na glavnini albuma ponovno poskrbijo prav vsi štirje člani banda, kar ploščku da še dodatno razgibanost in zvokovno večdimenzionalnost. Tudi kitarski dvojec Kelliher/Hinds znova pokaže, da je eden od najbolj inovativnih in uigranih med sodobnimi metalskimi zasedbami.
Razumljivo je, da bo napisanemu navkljub (oziroma ravno zaradi tega) marsikateri elitist vihal nos, saj gre za album, ki bo najbrž všeč tudi marsikomu iz »širšega občinstva«. Že vidim razmetavanje s pridevniki, kot so »overproduced«, »commercially oriented«, »uninspired« itd. v prej omenjenem delu publike (saj ne, da so Mastodon že od samih začetkov tudi prodajno zelo uspešni). Marsikdo se bo tudi metal na glavo na vse mogoče načine ter se potem po izlivu žolča zaprl v svoj tempelj mizerije in poslušal edini »tr00« Mastodon izdelek Remission, »vedoč«, da zgolj nekritični fanboyi poslušajo karkoli, kar so Mastodon izdali po prvencu. Fanboyizem gor ali dol, sam na albumu nisem odkril nobenih pomanjkljivosti. Once More 'Round The Sun je mojstrski glasbeni izdelek, ki je (vsaj meni osebno) dokaj povprečno prvo polovico leta na sceni lastnoročno preobrnil v izvrstno. Prepričan pa sem, da bo album ostal na lestvici najboljših v letošnjem letu tudi po preteku naslednjih šestih mesecev.