Magenta Harvest je eden od kar osmih projektov, pri katerih sodeluje 31-letni vokalist in basist Mathias Lillmåns, ki ga verjetno najbolj poznate kot vokalista zasedbe Finntroll. Finntroll je edina folk metal zasedba, katere član je Mathias (pa še ta je z njegovim prihodom ubrala temačnejšo verzijo zvrsti), vsi ostali projekti se trdno oklepajo death in black metala. Magenta Harvest bi lahko opisali kot death/black metal band z občasnim dodatkom simfoničnosti, melodičnosti in progresivnega clean vokala. Kljub temu da obstajajo že od leta 2005, so se iz podzemlja dvignili ob prihodu še zadnjega, ključnega člana. To je bilo leta 2010, ko je mesto vokalista zavzel Lillmåns. Leta 2011 so izdali prvi demo z naslovom A Familiar Room, leta 2012 pa drugega z naslovom Apparition of Ending. Januar 2014 bo zaznamoval izid prvenca Volatile Waters, na katerem bo možnost slišati deset komadov oz. slabih 50 minut kvalitetnega death metala.
Album otvori skorajda šestminutni End and No Remembrance, ki se iz minutnega instrumentala prelevi v brutalen komad, ki s spremembami ritma, vokala in stila skorajda preseneča. Definitivno dobra odločitev za otvoritev izdelka. Od dvojne pedalke do razvečenih temačnih kitarskih riffov in konkretnega black/death metalskega growla z dodatkom klaviatur. Mešanica med starimi Dimmu Borgir, Behemoth ter dodatkom Cannibal Corpse. Definitivno drugače od Finntroll. Kot drugi udari One Walks Down. Pesem za brutalno razbijanje in ubijanje v mosh pitu. Klaviature res dodajo piko na i temačnosti, ki vas bo morda celo spominjala na Immortal. Morda boste nekateri zmajevali z glavo ob tolikšni uporabi dvojne stopalke, ampak tako pač je. Velika raznolikost in posledičen možen občutek, da poslušate nekaj, kar ste že tolikokrat slišali, je povsem na mestu. Magenta Harvest so zmešali skupaj toliko vsega, da se je res težko posvetiti določenemu delo komada ali inštrumentu, ampak je bolje sprejeti celoto – tudi če je ta že bila slišana. Spawn of Neglect tokrat ubere počasnejše ritme in glavno vlogo prevzamejo kitare. Sicer enolični riffi dajejo odlično podlago vokalu, ki tokrat stopi v ospredje. Basa in bobnov skorajda ni slišati, vendar kitare same odlično zapolnijo morebitno praznino. Na polovici komada se pola zamenjata in bobni se počasi prerivajo v ospredje, ki pa kaj kmalu mesto prepustijo odličnim atmosferično obarvanim kitaram. Naslovni Volatile Waters je zopet bolj ritmičen, vendar tudi kitare občasno dobijo svoj delež slave. Sicer pa tu skoraj ni mogoče reči drugega kot brutalizacija do konca. Z energičnostjo na višku nadaljuje tudi Apparition of Ending. Globok vokal, enolični riffi, klaviature v ozadju in melodična umiritev z dodatkom clean vokala in kitarske solaže. V nadaljevanju se vse skupaj preplete v simfonični interludij s klavirjem, ki ga je pa prav kmalu konec in komad se vrne na začetne riffe. Drugo polovico albuma začne Interrupted Fleshwork. S počasnimi, a trdimi ritmi komad pelje brutalnost do simfoničnega prehoda in ravno takšnega nadaljevanja, ki pa samo zapolni začetno praznino. Melanholija in ritmična brutalnost se tako izmenjujeta vse do konca, kjer ju dvojni bas boben združi v eno. Limbo in Rime s počasnim simfoničnim uvodom napove prijeten komad, v katerem se lomijo ritmi ter skačejo iz ubranih v malo bolj neposrečene kombinacije. Ker zasedba verjetno ne more brez dvojne pedalke, ta daje ozadje skoraj celotnemu komadu, vendar je tokrat le podlaga klaviaturam ter kitaram. Osmo mesto zaseda komad z dolgim naslovom – Spiteful Beings to Earth Were Bound. Tokrat enostavni ritmi in standardna sestava komada. Nič posebnega, a vseeno poslušljivo, čeprav morda že slišano. Predzadnji A Symposium of Frost začne na polno s primerno death metalsko hitrostjo, ki pa se po dobri minuti prelevi v atmosferično oz. globoko simfonično počasnost. Tukaj klaviature res odlično opravljajo svoje delo. Plošček zaključi Carrion of Men. Simfonično melanholične simfonije, v glavni vlogi seveda klaviature. Nasprotje med globokim vokalom in višjetonskimi klaviaturami oz. obratno ustvari dobro poslušljiv komad, ki odlično zaključi album. Še melanholična kitarska solaža in upočasnitev ritmev ter smo na koncu, v pripravljenosti na ponovno poslušanje.
Volatile Waters je klasičen death metal izdelek, ki ponuja že dosti slišanega. Vendar vsi tisti neslišani simfonični sladkorčki in odličen vokal vodijo do prepričanja, da Magenta Harvest še veliko obetajo.