Švedski imperij vrača udarec. In že, ko sem mislil, da je Metal Blade opustil prakso izdajanja plošč bandov, ki so jih preveč »stravmatizirali« In Flames, sem dobil v roke nemški kvintet Machinemade God.
Dvainštirideset minut dosti agresivne glasbe s precej zanimivimi popestritvami pri kitarah in bobnih, vendar so tu spet v igri »swedish inspired melodies.« Ali res ne moremo mimo dvojnih harmonij, maidenovskih solov in novodobnih metalcore mosherskih breakdownov? Vendar pa stvar ima svoje pozitivne stvari – je dinamična, komadi so precej hitri in masivni, kitare se večkrat poslužijo tudi dismemberskega zvoka, kar jim ne štejem v minus, pa tudi clean vokalov ni. Res je, da vokalist zveni kot Marco Aro (ex-The Haunted, Face Down), a vsaj ne laja kot recimo vokalista As I Lay Dying ali pa Darkest Hour. Hvala rock'n'roll bogovom, ni pocukranih pop pasaž, kot se jih sedaj z veseljem lotevajo Soilwork in In Flames. Stvar ima kar nekaj dobrih pesmi kot so recimo Losses To Lessons, Kiss Me Now Kill Me Later (po naslovu sodeč, potencialni emo hit), Downpour Of Emptiness. Malce šusa, dobri in močni breakdowni, zafrustriran vokal – vendar vseeno precej neoriginalno. Definitvno pa je plus vpliv nemške metalcore šole, kar se pozna v večji temačnosti in bolj originalnih besedilih.
Precej dobro oblikovan ovitek kaže na profesionalnost banda, ki stremi k temu, da bi izstopal, a kaj, ko je infekcija s švedsko šolo prevelika. Fani In Flames, Soilwork in milijon drugih klonov prej omenjene dvojice, navalite na tole, ostali pa se raje usmerite v iskanje drugačnih užitkov.

Ivan