RECENZIJE

12. 2. 2014
Kuolemanlaakso - Tulijoutsen
Svart Records, 2014

Zavozlan jezik, polomljeni prsti in izpadle tipke na tipkovnici so prva posledica opravka s skupino, ki prihaja s Finske in se patriotsko odloči uporabljati materni jezik za ime in naslove. Tokrat imamo opravka z bandom Kuolemanlaakso, ki za razliko od sonarodnjakov ne preigravajo pretirano melodičnega power metala, opernega Nightwish-plagiatorstva, folk metal fruljenja ali surovega črnega ruženja, pač pa se specializirajo za death/doom koračnice in marše, v katere vklapljajo še nekaj primesi iz ostalih žanrov. Kar me nehote spomni na dobre stare Amorphis, dokler so bili še dobri: torej na prvih dveh platah, kjer so še igrali omenjeni stil. A vrnimo se nazaj k Kuolemanlaaksu in njihovemu drugemu albumu Tulijoutsen.
Prva lastnost, ki jo zaznam pri tem izdelku, je pomanjkanje izvirnih idej in originalnosti. Že v uvodni Aarnivalkea je očitno močno zgledovanje pri My Dying Bride (era The Dreadful Hours) tako v riffih in ritmu kot melanholičnem valovanju vokalov. Pridružujejo se klaviature, ki poudarjajo atmosfero z enostavnimi in poznanimi gotičnimi melodijami, ki lahko vzbujajo nostalgično simpatijo ali pa zmrdovanje zaradi njihove rahle klišejskosti. Ti My Dying Bride deja-vuji se tekom sledečih skladb še kar nekajkrat ponovijo. Za death metal dele je značilna visoka stopnja melodičnosti, pri kateri lahko spet vlečemo vzporednice z Amorphis, tokrat z novejšim stilom. Malce bolj presenetljive so skladbe, kjer se tempo izredno upočasni, razvlečeno natezanje strun vzbudi pristno vzdušje osamljenosti in brezupa. Skupaj z dementno narativnimi vokali ti deli že skoraj prehajajo v bolj samodestruktivne vode depresivnega black metala. Kuolemanlaakso poskusijo celo s popolnoma akustičnim Glastonburyn Lehto s čistimi vokali, kar bi bila prijetna začimba, če se ne bi popolnoma enaki verzi v omenjeni skladbi ponavljali v nedogled.
Pravzaprav je na albumu kar presenetljiva mešanica različnih stilov, ki se še celo kar solidno povezujejo med seboj. Glede na to bi pričakovali, da bo Tulijoutsen zelo razgibana in zanimiva plošča za poslušanje. To do neke mere tudi je. Če seveda odmisliš precej derivativne in generične riffe ter že naravnost nesramno kopiranje glasbenih elementov raznih že omenjenih vzornikov.

ZADNJE OBJAVE
Recenzija
15. 2. 2019
Inmate - Anarthas
Recenzija
13. 2. 2019
Degress - Imperfect Hell
Recenzija
7. 2. 2019
SkyEye - Digital God
Recenzija
5. 2. 2019
Marax - Dance Within the Flames of Burning Fire (EP)
Recenzija
25. 1. 2019
Glista - Death Machinery
Recenzija
27. 12. 2018
Haiduk - Exomancer
Recenzija
19. 12. 2018
Anaal Nathrakh - A New Kind Of Horror
Recenzija
12. 12. 2018
Carpe Noctem - Vitrun
KONCERTI & FESTIVALI
16. 2. 2019
Black Oath, Night Gaunt, Sarcasm Syndrome, Angor
Rockhouse Bar, Salzburg, Avstrija
16. 2. 2019
Distoržn vol. 5: Extreme Smoke 57, Vulvathrone, Drobovina
TrainStation SubArt, Kranj
16. 2. 2019
2nd Jalla Jalla otvoritev: Sereš, Degress, Anti Slaughter
Jalla Jalla, Metelkova, Ljubljana
16. 2. 2019
Cyberdustrial Revolution III: Plague Called Humanity, Latexjesus
MC Pekarna, Maribor
19. 2. 2019
Project for Bastards, Sedmina, Facial Tissue Dispenser
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
21. 2. 2019
KoD: Morywa, Maskardh, Morost
Orto Bar, Ljubljana