Endorama je še ena takih plošč, ki pridejo kot Deda Mraz: potihem, tko da nobeden ne ve. Jaz sem to ploščo prvič videl (in jasno da kupil, čeprav je stala skoraj toliko kot kakšna bolj pocen z ulice) Aprila v Salzburgu, ko sem šel pred koncertom mal na shopping. To je bilo bistveno - da so imeli nove Kreator in srčkano prodajalko! V glavnem - Mille nas je spet presenetil! Plošča je tako originalna, da spominja edinole na njihovo prejšnjo Outcast, pa na nobeno drugo stvar več. Novost je kitarski sinth, ki ga je v izobilju čez celo ploščo. Komadov je en ducat (12, če ne veste), so pa malenkost počasnejši in temačnejši kot tisti z Outcast. Vokal je ostal približno enak, spet pa je nekaj distorzije na njem. Od časa do časa užgejo kakšen skoraj doom riff (taki riffi me spominjajo na ploščo Icon od v zadnjem času zbuzeriranih Paradise Lost), da vam ne bo dolgčas pa tudi kaj udarnejšega kot recimo na komadu Shadowland. Klasiko te plošče predstavljajo komadi kot so Golden Age, Endorama, Future Ring, Pandemonium in še kakšen. Zanimiv je komad Passage To Babylon (težko opišem, poslušte si ga sami). Everlasting Flame se začne z zanimivim inštrumentalnim uvodom, nadaljuje pa nekako vzvišeno, tako da lahko ob poslušanju izgubite težnost in se dvignete pod strop (v tem primeru pazite na luster). Pa komad Entry, inštrumentalna emocialna minutka pred agresivnim Soul Eraser. Glasba s te plošče je tudi v nekem nemškem filmu (rad bi ga videl!). Tudi v videu za Chosen Few so prizori s tega filma (pol spota prikazuje nek bar, kjer se ena miška trudi izvest erotični ples, en tip jo zamišljeno gleda in kadi svoj čik, Mille pa v »takmašnem« gvantu poje. Ja, na koncu se pa mal strelajo!) Endorama je nekaj novega, v glavnem pa: poslušte si jo in presodite!

Matija