RECENZIJE

15. 2. 2019
Inmate - Anarthas
samozaložba, 2018
Avtorica: Tina Urek

Velenjčani Inmate so konec lanskega leta izdali svoj tretji studijski album. Na našem portalu smo razčetverili tudi prvega in drugega, o katerem sem nekaj besed napisala sama. Dejan je prvi album označil za moderno death metalsko izdajo s podobnostjo švedskim In Flames. Sama sem drugi album sprejela še kot precej klasično, a udarno izdajo Velenjčanov. Kaj pa ponuja tretji album?

Če sem se pri recenziji za album Tree of Life »pritoževala« nad menjavo članov banda, predvsem nad menjavo vokalista, bi se morala ob čakanju na izid tretjega albuma samo držati za glavo. Zasedba je namreč ponovno doživela kar nekaj menjav, ki pa se ob poslušanju izdelka Anarthas niso pokazale za tako slabe. Če pa se lahko spet vrnem na hitro etiketiranje skupine, bi ji morda zopet nalepila dodatek in jo označila za slovenski približek In Flames. Zakaj približek? Njihova glasba je na momente res najbolj podobna švedskim velikanom, pa vendar Inmate izžarevajo neko svojo energijo.

Pa gremo od začetka. Anarthas. Kaj za vraga je Anarthas? Ob odprtju ploščka sem kar hitro ugotovila, da je boljše vprašanje, kaj so Anarthas. Inmate so tudi svoj tretji album posvetili življenjski filozofiji in na mojo srečo in verjetno srečo še katerega izmed poslušalcev so del prostora na bookletu oz. mini plakatu z besedili namenili tudi razlagi naslova. Anarthas so nezaželene stvari, ki jih vsi ljudje nosimo s sabo vsak dan. Kakšne? Katere? Ponos. Iluzija. Poželenje. Jeza. Zavist. Pohlep. Anartha pomeni nekaj nenujnega, nezaželenega in zaradi teh stvari ljudje trpimo. Inmate tako na novem ploščku odkrivajo življenjsko filozofijo nezaželenega in odstranitev tega za mir in veselje na svetu. Za nekatere bodo taka besedila precej »soft« in brezvezna, sama pa menim, da so to stvari, o katerih bi res vsak pri sebi moral razmisliti in narediti svoje življenje in življenje ljudi okoli sebe bolj kvalitetno in srečno. No, pa dosti filozofije.

Inmate trenutno sestavljajo Jure Grudnik na bobnih, Andrej Bezjak in David Vodopivec na kitarah, Miha Oblišar (ki je bil član banda na samem začetku) na basu ter Marko Duplišak na vokalih. Slednji je z Velenjčani sodeloval že večkrat. Kot guest vokalist, kot videoproducent, pa verjetno še kaj, sedaj pa je zavzel mesto glavnega vokalista. Na ploščku sicer pri enem komadu sodelujejo še nekdanji vokalist Aleksander Kolar, pa vokalist Gianni Poposki ter kitarist Igor Nardin (oba iz Noctiferie). To, da je Marko sedaj glavni vokalist, mi sprva ni bilo najbolj pri srcu, ker mi je njihov najljubši album še vedno Free at Last, na katerem sta se s takratnim vokalistom Rokom Miklavžino res dobro ujela. Tisto obdobje in koncerti so bili energijsko res na vrhuncu. Pa vendar je tudi Anarthas pri meni našel prostor v poslušalnici.

Odpre ga komad Impossible is Nothing, ki je energijska bomba pozitive, tako glasbeno kot osebno z besedilom. Že na samem začetku sem opazila izjemno dobro postprodukcijo, saj je zvok bas kitare in tudi samih kitar odličen. Bobni so ravno dovolj v ozadju, da činele vsake toliko pridejo izza zavese. Vokal, ki sicer kraljuje v ospredju, pa spet ni toliko glasen, da bi pohodil ostalo. Še dodatna zvokovna nadgradnja je Breakout Season. Damn, hear that bass. Po poslušanju prvih dveh komadov se mi je album precej prikupil. Povezava z In Flames je jasna in glasna, jasno in glasno pa je tudi to, da je tako dobro sproduciranih albumov pri nas zgolj peščica.

Pesmi tečejo kot po maslu, prehodi niso preveč »načičkani« in poslušalcu ponujajo tako možnost za relaksacijo iz ozadja kot nabijanje na polno. Cornerstone v uvodu obeta oz. napoveduje energično in udarno bombo, v kar se sicer kasneje razvije, vendar ne v celoti. Tega zlahka povežem s Parkway Drive? Vsaj na določenih točkah. Ustavimo se še pri naslovni skladbi, pri kateri so fantje sodelovali z Giannijem Poposkim. Sicer OK, speven komad, a vendar tudi tokrat Inmate niso šli iz svojih okvirjev. Precej jasno je, da imajo Velenjčani svoj zvok, svoj stil, kateremu se pač ne bodo odrekli tako hitro. Nekateri boste rekli, da so vse pesmi enake, spet drugi boste iz minute v minuto bolj napolnjeni z energijo. Sama sem ena izmed slednjih, saj mi je plošček kar v veliki meri zlezel pod kožo. Verjetno zato, ker nekje globoko v sebi še vedno rada prisluhnem dobremu metalcoru s spevnimi clean refreni. In predvsem to ponuja Anarthas.



SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
8. 5. 2019
Vltimas - Something Wicked Marches In
Recenzija
3. 5. 2019
Amon Amarth - Berserker
Recenzija
25. 4. 2019
Waste of Space Orchestra - Syntheosis
Recenzija
18. 4. 2019
Aftermath - There is Something Wrong
Recenzija
16. 4. 2019
Mystifier - Protogoni Mavri Magiki Dynasteia
Recenzija
9. 4. 2019
Equipoise - Demiurgus
Recenzija
4. 4. 2019
Luminescence - From Darkness... (EP)
Recenzija
20. 3. 2019
Dream Theater - Distance Over Time
KONCERTI & FESTIVALI
24. 5. 2019
Ambra predstavlja album COR
Orto Bar, Ljubljana
24. 5. 2019
Kramp Fest 2019
Bajer, Godovič
25. 5. 2019
Inciter – Tribute to Metallica
KVŠ Zakon, Vrhnika
25. 5. 2019
Labirinto, Tangled Thoughts of Leaving
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
25. 5. 2019
Street Creeps
Zgornja Besnica
25. 5. 2019
Tomcat
Salamander Art, Tržič