Ali so Immortal resnično nesmrtni in ali sta Demonaz in Horgh zaradi albuma Northern Chaos Gods resnično postala bogova metala s severa, sta vprašanji, ki zagotovo razdvajata. A nedvomno je, da je norveški black metal band Immortal spet živ in da njegov nedavni studijski izdelek odlično zabava. Bolj kot tisti od in/ali z imenom Abbath.

Kar je nakazoval single, se je z dolgometražcem izkazalo kot resnično: Immortal spet zvenijo kot Immortal, stopicanja po sledeh kultnih Bathory je konec in edino prav je tako. Pred danes že več kot 15 leti me je bolelo srce, ko sem na albumu Sons Of Northern Darkness slišal, v katero smer je zavil pred tem ta odlični in edinstveni band. No, zopet smo na tisti predhodni poti, Northern Chaos Gods v glavnem preveva melodika iz leta 1999, se pravi z albuma At the Heart of Winter.

Toda Bogovi Severnega Kaosa niso le bleda kopija odličnega albuma, temveč močna in prepričljiva zgodba o nadaljevanju kulta, ki bo, upam, še dolgo z nami. Ker smo tega od Immortal vajeni, nas Horgh in Demonaz poleg melodike razvajata še s konkretno udarnostjo tipa Battles in the North ali Blizzard Beasts, s čimer so tudi zagotovljene vse sestavine, ki odlikujejo pravi norveški black metal. Kateri komad se vam bo dejansko najhitreje usedel v dolgotrajni spomin, je vprašanje tega, ali ste večji ljubitelj norveške melodike ali norveške brutalnosti. Čeprav v glavnem vsi komadi vsebujejo obe prvini, znata v prvem primeru prepričati Where Mountains Rise ali zaključni ep Mighty Ravendark, v slednjem pa naslovni Northern Chaos Gods, Into Battle Ride ali Blacker of Worlds.

In da se še vrnem k uvodnima vprašanjema. Immortal so nesmrtni, a aktualni album jih nikakor ni in jih ne bo povzdignil v bogove severa, kajti kljub visoki všečnosti, ki jo album vzbuja, mu v mojih ušesih manjka kanček unikatnosti, ki sem je vajen pri njih. Je pa band zagotovo spet na pravi poti.