RECENZIJE

7. 3. 2013
Helloween - Straight Out Of Hell
The End Records, 2013

Helloween. Drugi največji klasični izključno heavymetalski nemški izvoz (po Accept, ne vštevši Scorpions) je v osemdesetih mainstreamovsko eksplodiral. Po odličnem prvencu se jim je s prihodom sedemnajstletnega Michaela Kiskeja odprla pot na tron evro-metala, kjer so v kombinaciji z Iron Maiden, največjim bandom na svetu, prepotovali celo Evropo in Ameriko po dolgem in počez ter igrali na največjih festivalih sveta, člani pa so tedaj šteli komaj od 18 pa nekje do 23, 24 let. Celo manager Iron Maiden Rod Smallwood je prevzel operacijo Helloween, ker je v njih videl druge Maidne (ter z njimi na koncu zdržal več kot 10 let). S kakšnimi občutki nadaljuješ kariero, ko pri tako rosnih letih dosežeš vse?
Kiske je po izjemno povprečni plošči band zapustil istega leta kot Bruce Dickinson Iron Maiden (1993), nehvaležno vlogo pa je prevzel Andi Deris ter v 90-ih rešil band. Helloween so z odličnimi Master Of The Rings, The Time Of The Oath in Better Than Raw več kot spretno krmarili skozi devetdeseta, nadaljevali s še enim odličnim izdelkom The Dark Ride in se z Rabbit Don't Come Easy ustalili v sedanji postavi (minus bobnar Löble, ki je prišel šele leta 2005). Posneli so dva albuma, live album in še kaj. Pravijo, da so se »našli«. So se res?
Album ponuja 13 komadov. Preveč. Začetek je sicer obetaven, saj singel Nabataea z odličnim tradicionalnim arabskim pridihom oddaja več kot pozitiven občutek in napoved za nadaljevanje, ki ga World Of War upraviči. Odličen refren in ostali zaščitni znaki so tu vidni, žal pa sledijo slabši komadi, npr. Live Now! z obupnim pop občutkom in slabo klaviatursko izvedbo.
Far From The Stars in Burning Sun sta sprejemljivi kreaciji s potencialno live izvedbo, kar pa Waiting For The Thunder, Hold Me In Your Arms in Wanna Be God definitivno niso. Helloween že dolgo niso napisali kvalitetne balade. Asshole in Church Breaks Down – tu se sprašujem: Se mar res niso mogli spomniti slabših naslovov komadov ali so jih namenoma tako poimenovali? Verjetno drugo, a kljub temu, lahko bi bili bolj »smiselni« v tako direktnih poimenovanjih, saj taka, kot so, dajejo sum o slabem znanju angleščine. Tokrat so besedila res pod nivojem. Na koncu dobimo še izvedbo Burning Sun s Hammondovimi orglami (ki sicer vsebuje le nekaj kratkih orgelskih vložkov), posvečeno Jonu Lordu, preminulemu mojstru tipk iz Deep Purple in stotih ostalih projektov.
Plošča je bila po prvih vtisih bolj obetavna, na žalost pa ni izpolnila pričakovanj. Weikath se premalo posveča pisanju pesmi (ne dvomim, da ima na zalogi veliko, veliko materiala), Gerstner pa poskuša ustvarjati »moderno« sliko Helloween, ki očitno večini ugaja (plošča je pikirala na najvišja mesta glasbenih lestvic, v ZDA in Nemčiji celo na najvišja v bandovi karieri), tako da nekaj očitno že delajo prav. Srednje dobra plošča. Helloween so sposobni veliko več, na veliko bolj pristen način.

SORODNE VSEBINE:
21. 2. 2007Helloween / Novice
10. 3. 2002Helloween / Novice
2. 8. 2004Masters Of Rock 2004 / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
23. 1. 2021
Vulvathrone, Iritator
Dvorana Gustaf, Maribor
9. 3. 2021
ODPOVEDANO! In Flames
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
12. 3. 2021
Ancient, The Stone, Morost
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
20. 3. 2021
Heidelberg Deathfest 2021
Heidelberg, Nemčija
22. 3. 2021
Opeth, The Vintage Caravan
Tvornica kulture, Zagreb, Hrvaška
23. 3. 2021
The Mission, Phantasmagoria
Klub Boogaloo, Zagreb, Hrvaška