RECENZIJE

25. 5. 2016
Head of the Demon - Sathanas Trismegistos
The Ajna Offensive / Invictus Productions, 2016

S ploščkom se letos vračajo black/doom metal posebneži Head of the Demon, ki so nekaj let nazaj z istoimenskim prvencem uspeli presenetiti z originalnim pristopom in zvokom. Ta njihov korak v še nepregaženo glasbeno pot je bil v mojem primeru pospremljen z navdušenim aplavzom, nedvomno pa stil minimalistične ritualne in repetitivne glasbe s čistim zvenom kitar ni pritegnil velikega števila poslušalcev. Na albumu Sathanas Trismegistos pa lahko sedaj brez začetnega šoka in presenečenja ocenimo, če je pot, po kateri se kotali Head of the Demon, prava ter kam vodi?
Tudi skladbe na Sathanas Trismegistos še vedno zvenijo, kakor da so jih posneli v zgodnjih 70-ih letih na glasbeno opremo, ki je bila takrat v rabi, ter kakor da se razvoj metal žanra po Black Sabbath ni nikoli zgodil. Rezultat je analogen in skorajda topel zvok kitar, pri katerih se proto-metalski riffi še spajajo s psihedelijo. Le splošna atmosfera in grobo grmeči vokali pridodajajo glasbi temačno black metalsko identiteto. Kar se tega tiče, Head of the Demon še vedno oziroma spet zvenijo perfektno, prav tako mogočni refreni človeku še vedno dvignejo kocine in kozlu roge. A dejstvo, da so refreni praktično vse besedilo, ki ga pesmi imajo, se tokrat izkaže kot prva pomanjkljivost. Ne zaradi tega, ker bi od skupine pričakovali, da nam zrecitira epsko pesnitev na nivoju Iliade, temveč zato, ker pretežno inštrumentalne skladbe delujejo nekako prazno. Ta praznina pa je posledica slabo spisanih in skovanih skladb, saj veliko pesmi na albumu nima ne repa ne glave, temveč ciklično ponavljajo riffe in elemente, spet in spet ... ad nauseam. Primer je že začetna skladba. Sledeča Armilus Rides...Again! se na srečo izkaže bolje, saj uspe graditi na dramatičnosti in ponudi nekaj več dinamike, vendar bi ji bilo treba rezati zadnje 3 minute, ko poslušamo praktično tišino. Nategovanje dolžine skladb je nasploh problem, saj bi večina delovala veliko bolje, če bi jim amputirali polovico (tisto, ki jo že tako ali tako mlahavo vlečejo za seboj). In tako je stanje celotnega albuma: vsaka pesem je delno zelo kul in delno naporna za popizdit.
Zaradi vsega naštetega lahko rečem, da se Sathanas Trismegistos ne izkaže kot dobra glasbena stvaritev. Dobri in originalni riffi ter zanimiv zvok ne morejo rešiti nezanimivo spisanih skladb. Zato se bodo Head of the Demon morali v prihodnje zelo potruditi, da jih za vedno ne odsekamo s seznama obetavnih skupin.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
29. 3. 2024
Khold - Du dømmes til død
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana