RECENZIJE

12. 5. 2017
Hangar 55 - First Aid
samozaložba, 2016

Vsake toliko na sceno na videz iz nič udari band, ki »iz prve« preseka vse in za seboj v prahu pusti marsikatero bolj uveljavljeno ime. Eden takšnih je tudi Hangar 55, ki je zgolj leto po prvih pojavljanjih na odrih udaril s prvencem in z njim nadaljeval izjemno pozitiven vtis, ki ga je naredili s prvimi koncerti.
Treba je sicer vedeti, da pri Hangarjih ne gre za mlečnozobce. Vsi člani imajo za sabo že precej glasbenih izkušenj znotraj in zunaj metalske scene in verjetno tudi zaradi tega na plošči ni nikakršnih naivnih trenutkov. Fantje žgejo heavy metal, vendar tu ne iščite kakih pussy falzetov ali pravljic o vitezih in nesmrtnih bojevnikih. Francijev vokal lahko primerjamo s pobesnelo beštijo, ki so jo zbudili po predolgem zimskem spanju in je zato precej besna. In lačna. Najraje se zadržuje v srednjih legah, kjer njegova moč tudi najbolj pride do izraza, saj Franci skoraj ne pozna clean vokala. Komadi so dovolj dinamični, da skozi celotno ploščo držijo vašo pozornost in se ne spuščajo pod štiri minute in pol, razpon Hangarjev pa je od ostrega modernega heavy metala, kot ga prikažejo na primer v sklabi Lightning Strikes, pa do izrazito preprostega starošolskega hard rocka, kakršnega nam demonstrirajo v komadu Demon. Redkokatera heavy metal plošča se odvrti brez balade in eno nam servirajo tudi Hangar 55, njen naslov pa je Haziel in je vsekakor en zanimivejših trenutkov plošče, pri tem pa naj bo jasno, da ne gre za jokajočo radio friendly pop pesmico, saj je komad dolg prek 6 minut, a se zaradi svoje kompleksnejše zgradbe nikakor ne vleče, pri refrenu pa bi zaradi back vokalov lahko vlekli vzporednice s kakšnimi Iced Earth. Izpostaviti je treba še komad Forever Running, ki je v času obstoja banda postal pravi koncertni favorit, z mogočnim refrenom pa se v spomin vtisne tudi v studijski obliki. Če se na hitro dotaknemo produkcije: plošča zveni korektno, brez opaznejših odmikov v eno ali drugo stran, manjša kritika leti morda zgolj na solo kitaro, ki bi lahko bila bolj izpostavljena.
Hangar 55 so s prvencem nakazali, da moramo nanje računati. Na plošči ni izgovorov o začetništvu, konkretno useka na prvo žogo. Če ste lačni heavy metala in so Sabaton za vas kot vegetarijanska hrenovka za ljubitelje krvavega burgerja, bo tole primerna prva pomoč. Pa druga tudi.

SORODNE VSEBINE:
23. 7. 2012Sunken Colony - Animus (EP) / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
21. 2. 2018
Watain - Trident Wolf Eclipse
Recenzija
13. 2. 2018
Shining - X - Varg utan flock
Recenzija
7. 2. 2018
Ambasador Rous - Lejs je nej več isti (EP)
Recenzija
6. 2. 2018
Trivium - The Sin And The Sentence
Recenzija
2. 2. 2018
Ater Era - Clades
Recenzija
1. 2. 2018
Enslaved - E
Recenzija
31. 1. 2018
The 3rd Attempt - Egocidal Path
Recenzija
29. 1. 2018
Endezzma - The Arcane Abyss
KONCERTI & FESTIVALI
22. 2. 2018
Perseus, Krist
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 2. 2018
On Parole Vinyl Assault: Metalsteel, Eruption, Srd, Omega Sun
Orto Bar, Ljubljana
23. 2. 2018
Tomcat
Salamander ART, Tržič
24. 2. 2018
Belokranjska železarna vol. 21 : The Stone, Vigilance, Amalgam,
MKK Bele krajine, Črnomelj
24. 2. 2018
Nuclear Aggressor, Devil's Bridge, Licence To Hate
Klub kanalske mladine, Kanal
24. 2. 2018
Ape Unit, Horsebastard, L.UL.U, Double Me
Kontejnr, Postojna