Hammerfall, ponujate kaj novega? Glede na to, da od izdaje Crimson Thunder deset let nobene nove plošče Hammerfall nisem poslušal več kot dvakrat, me je najnovejši izdelek, priznam, presenetil. Prejšnja dva albuma sta očitno bila »Turbo« in »Ram It Down«, trenutno pa imamo pred sabo »Painkiller«.
Plošča se začne udarno, v prvem komadu Patient Zero opazimo nekaj instrumentalnih vzporednic z zadnjo ploščo Heaven And Hell. Bang Your Head, naslednja stvaritev pa že prehaja v klasičen »Kladupadu« rušilec iz obdobja 1997 – 2002. Catchy refren in e, c, d, a pasaže (ups, preuglasili so se na d) nas poizkušajo spraviti v gibanje, če jim uspeva, ocenite sami. One More Time, pred mesecem objavljeni single, v refrenu sumljivo grabi za besedno frazo Final Frontier, kar odvzame vseh deset točk, »one more time« pa se v mojem srečanju s komadom definitivno ni pripetil. The Outlaw dejansko spominja na Renegade; naključje? Kakorkoli že, balada Send Me A Sign umiri nastalo situacijo, preostali trije udarni komadi, I Refuse, The Enemy Within in Immortalized pa vračajo komade v stare tirnice. Hardcore naslovnica v stilu Biohazard, nič Hectorja in čudno oblečen band odvzemajo vsesplošni hammerfallovski občutek, kar ni nujno slabo, je pa res, da si bodo klasični fani tu zagotovo zatisnili oči in raje dodatno »odprli« slušne kanale.
Kladivo je ponovno padlo, prihodnost pa je svetlejša, kot smo predvidevali po zadnjih izdanih studijskih albumih.