Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

26. 9. 2012
Grave Digger - Clash Of The Gods
Napalm Records, 2012

Pojem Grave Digger pomeni konstanto. V osemdesetih je Chris B. prejel ostro lekcijo, ko je ime banda spremenil v Digger in poskušal igrati glam. Nemški glam? No go. Po letih stagnacije se je nato leta 1991 odločil ponovno metalizirati, tako kot je nekoč že znal. Od leta 1993 je band izdal mnogo konstantno dobrih, klasičnih heavy metal plošč in ravno v devetdesetih postal to, kar je danes. Pred sabo imamo novo ploščo, Clash Of The Gods.
Grave Digger ne odstopajo od zastavljenih smernic. Na pladnju nas vedno pričaka lepa mešanica mid-tempo rušilcev in hitrih himn, nikoli ne manjka kakšen počasen začetek, Boltendahl pa kot tak predstavlja enega izmed najbolj prepoznavnih heavy metal glasov nasploh, ne samo v Nemčiji. Zaščitni baritonski hreščeči vokal vedno izstopa iz povprečja, skoraj vedno zaradi dobrih, včasih pa tudi zaradi slabših lastnosti (recimo baladni izpevi, ki nikakor ne pritičejo njegovemu »čistemu« glasu).
Po odhodu legendarnega Mannija Schmidta se je postavilo vprašanje, ali bodo Grobokopači lahko v Nemčiji našli še enega tako znamenitega mojstra riffov. Mojstra stare šole, ki je znal riti po njivah z občutkom sedemdesetih ter uporabljati prijeme osemdesetih, moč devetdesetih in zvok novega tisočletja. Hja, Axel Ritt ni ravno Manni Schmidt, nikakor pa ni slab. Veliko klasičnih riffov Grave Digger si je tako ali tako podobnih, a za razliko od predlanske The Clans Will Rise Again je Ritt na novi plošči vsaj malo bolj »inovativen« (kolikor je to v konceptu te skupine sploh možno).
Relativno slaba točka banda so besedila, v katerih so vedno uporabljene obrabljene fraze, a Grave Digger imajo nek čar (za razliko od Manowar in podobnih), čar pristnosti, ki to dejstvo opraviči že samo, ko jih zagledamo na sliki, kaj šele v živo. Grave Digger so nemška institucija, ki je bila v metalu, ko večina še ni vedela, da obstajajo Iron Maiden, v rangu Accept. Nastali so davnega 1979/1980 in prav nič še ne kaže, da nameravajo kam oditi. Tokrat smo se z Grave Digger znašli v vodi, ne na bojiščih. Upajmo, da nas njihova glasba ponese v Novi svet in se zasidra v še boljših riffih!

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija