God Dethroned z nobenim albumom niso obstali na isti točki. Izjema ni niti Into The Lungs Of Hell, s katerim so spet naredili korak naprej in svojemu slogu dali nekaj novih odtenkov.
Into The Lungs Of Hell je prvi album, katerega so God Dethroned posneli v Berno studijih, iz česar ste lahko uganili, da so dobili težji, bolj švedski zvok. Poleg tega je Into The Lungs Of Hell nekoliko počasnejši od predhodnika Ravenous in še bolj v smeri skandinavskega death metala, tako da so black metal elementi komajda še opazni. Poleg tipičnega Henrijevega vokala album prinaša še kompaktno riffanje s kakšnim vmesnim melodičnim in čistim delom ter več kot solidno mlatenje bobnov novega člana Ariëna.
V pljuča pekla vas popeljejo s počasnejšim naslovnim komadom, kateremu sledi šus v glavo imenovan The Warcult, Enemy Of The State pa je usmerjen še bolj deathmetalsko. Soul Sweeper prinaša nekaj več melodike, oster in udaren je Slaughtering The Faithful, morda nekoliko prazno deluje Subliminal, ne popustijo pa niti na zadnjih dveh, The Tombstone in Gods Of Terror, ki še najbolj spominja na njihov starejši material.
God Dethroned gredo s svojim razvojem dalje, njihovi komadi postajajo čedalje kvalitetnejši. Zadnji v vrsti je Into The Lungs Of Hell, zelo dober, oster in jedrnat album.

Matija