Še kar mi ne gre čist skupaj, kako lahko komu uspe naredit tolk dobro ploščo. Ampak po moje so morali tele Gamma Ray enkrat ugrabit kakšni nezemljani ali pa celo punce iz Venere (h katerim, mimogrede, tudi jaz hodim vsako leto na počitnice) in jim mal pomagat pri tej zadevi. Dokaz 1: kvaliteta njihove glasbe presega zemeljski nivo. Dokaz 2: najde se kakšno besedilo v zvezi z izvenzemeljskimi zadevščinami. To, da Gamma Ray igrajo odličen nemški Speed Metal ste se pa itak že naučili leta nazaj. Powerplant pa je po mnenju strokovne komisije, ki jo sestavljam jaz in moja slika iz ogledala najboljša njihova plošča doslej. Powerplant vsebuje 2 komada več kot je planetov v našem osončju, dolga pa je 0,00011986297 obhoda Zemlje okrog Sonca (vem, da si je tole mal težko predstavljat, ampak me je čisto prevzela njihova tematika). Dobr, bom povedal po nase: 11 komadov in 63 minut! Gremo nazaj k glasbi. Powerplant lahko primerjate s prejšnjo ploščo Somewhere Out In Space (a vidte, spet vesolje) iz leta 1997. Nekako je Powerplant nadaljevanje slednje, z glasbenega vidika pa je opazno le, da je nekoliko bolj melodična in dodelana. Vse se lepo odvija v popolnem Speed Metalskem slogu (melodično, hitro, s skupinskimi refreni), do komada It's A Sin, ki je priredba od pop dueta Pet Shop Boys (sej se se spomnite the dveh tipov, ki sta pomoje mal čudna pa se grda povrh). Ampak ta komad je že v originalu poslušljiv, lahko pa si zamislite kaj pride ven, če ga Gamma Ray vzamejo v svoje roke. Ampak ni še konec: naslednji komad se imenuje Heavy Metal Universe. Ta komad zveni kot bi bili to Manowar - tak ritem, močni bobni, Kai Hansen pa je vse skupaj odpel v stilu Erica Adamsa. Za povrh pa je še besedilo v stilu Manowar. Začne se takole: »We're the masters of the wind, we're demons left in howl, we're the undefeated warriors, we have heard the call« in seveda nadaljuje v takem stilu. Na koncu pa pride Armageddon, na tej plošči in drugače. Do takrat pa jejte hrenovke, pijte pivo in poslušte Gamma Ray!!

Matija