RECENZIJE
Trelldom, Gaahlskagg, Gorgoroth, God Seed, Wardruna + Gaahl = Gaahls Wyrd. Poenostavljeno povedano tvori peterica bandov, ki sem jih navedel kronološko po letih Gaahlove priključitve vanje, mešanico, s katero se da opisati black metal, ki smo mu priča na najnovejšem Gaahlovem izdelku. Gre seveda za rezultat 4-letnega delovanja bolj ali manj prepoznavnih glasbenikov bergenške black metal scene, ki jim je v poplavi (black) metal bandov uspelo posneti svež in zanimiv album, ki pa bo poznavalcem omenjene peterice ponudil kar nekaj referenc.
Kdor je bil v zadnjih letih, ko so se nam predstavljali Gaahls Wyrd v živo in še niso imeli posnetega nič avtorskega gradiva, dovolj pozoren ob izboru predstavljenih komadov, recimo na Winter Days of Metal, je že lahko slutil, v katero smer bo kazal Gaahl s svojimi rogovi. Še najbolj zgovoren med njihovimi nastopi mi je bil komad Sign of an Open Eye, ki bi ga lahko skorajda neposredno primerjal s komadom Carving the Voices, ki krasi recenzirani celovečerec: srednji tempo, repetitivnost, nalezljiv riff, katarzična atmosfera, zgrajena skorajda edino in povsem na Gaahlovem clean vokalu.
In okoli tega se bolj ali manj tudi vrti celoten album – okoli Gaahla in njegovih v black metalu neprimerljivih vokalnih sposobnosti: »šepetanje, govorjenje, kričanje, cviljenje in kruljenje« sem omenjal med poročanjem o nastopu na festivalu WdoM, na tem mestu pa bi dodal še recitiranje in petje. GastiR - Ghosts Invited postreže z vižami, ki so na eni strani povsem brez za (black) metal tipičnega vokala, po drugi strani pa se proti koncu albuma stopnjujeta tempo in agresija, zaradi česar je večja vloga namenjena ostrejšemu tonu izražanja. Vokalna širina pa hkrati gre z roko v roki s kompozicijami, zaradi česar pelje album GastiR - Ghosts Invited poslušalca od meditativnega razpoloženja preko romantičnega zibanja do izbruhov agresije.
Pestra mešanica torej, ki pa zagotovo ne bo nagovorila vsakogar. Spotaknemo se lahko ob številne ezoterične momente, ki ob nepravem počutju poslušalca zagotovo znajo dolgočasiti, medtem ko bi ravno ljubitelji Wardrune v tem pogledu morali priti na svoj račun. S tovrstnim prepletanjem žanrov in ubežanjem predalčkanju se nam komadi predstavijo v progresivnejši obliki, čeprav izkušeni poslušalec ob dobrem poslušanju dejansko ne sliši nič takšnega, kar Gaahl v preteklosti že ne bi ponudil. Lahko potem takem govorimo o progresivnih elementih, če riffi in melodije spominjajo recimo na eksperimentiranje dolgometražca Til et annet..., drugega albuma iz hiše Trelldom? Po mojem mnenju ne! Zagotovo pa lahko govorimo o kakovostni referenci, ki pa pod črto ni nič več kot samo to, saj je album GastiR - Ghosts Invited odličen samostojni predstavnik moderne, razgibane in zanimive črne kovine.